3. Sreča, zavest in resničnost

F. M. Dostojevski je zapisal: »Človek je nesrečen zgolj zato, ker ne ve, da je srečen. In brž ko spozna, da je srečen, bo v tistem trenutku, v isti sekundi, postal srečen. V tem je vse. Vse ...« Strinjamo se s to trditvijo. V naši podobi sveta (in ta je podprta – tako znanstveno kot z vsakodnevno prakso) vsak človek že ima tisto, kar si resnično želi (čeprav se tega morda ne zaveda), in v njegovem svetu se dogaja to, v kar Resnično verjame (verjame do te mere, da je za to pripravljen staviti tisto, kar mu je najdragocenejše: denar, življenje, svobodo).

V najširšem smislu – Tvoja resničnost, ves Tvoj materialni svet (Tvoje zdravje, Tvoje finance, Tvoji odnosi, vse, kar imaš in česar nimaš, vse okoliščine Tvojega življenja, vsi dogodki in medsebojni vplivi z drugimi ljudmi in s svetom) – z drugimi besedami, vsa Tvoja resničnost v celoti je ustvarjena s Tvojo zavestjo. In to ne pomeni le, da je »misel materialna« in da je »treba misliti pozitivno«. Misel je seveda pomembna. Vendar je struktura Tvoje zavesti veliko več kot le misli. Poglejva si »zgradbo« Tvoje zavesti nekoliko podrobneje, a ne da bi se poglabljala v podrobnosti.

Pogojno lahko razločimo štiri »nadstropja« naše zavesti: Vera, želje, občutki in misli. Prav to, s čimer so ta nadstropja napolnjena, določa, kako živimo – dobesedno ustvarja vso našo resničnost. Toda najpogosteje

se tega sploh ne zavedamo, zdi se nam, da je vse tako, kot je, neodvisno od naše zavesti, in da lahko le preučujemo ta ločeno od nas obstoječi, zapleteni svet, se mu prilagajamo ali se z njim borimo. Toda to še zdaleč ni tako. Natančneje, to je le ena od možnih oblik verovanj, ki ustvarja njej ustrezno stvarnost in gradi vse odnose človeka s svetom. Lahko pa obstajajo tudi druge in te rojevajo povsem drugačno resničnost.

V bistvu ti v tem kratkem Vodniku skozi življenje želimo dati videnje, ki Te vrača v položaj Stvarnika lastne resničnosti – položaj, ki človeku izvorno pripada, a se mu nezavedno odrekamo, ko sprejemamo druga prepričanja in verovanja, ko prelagamo odgovornost na zunanje sile (na druge ljudi, na oblasti, na voditelje, na okoliščine, na Boga …) in pogosto ravno nasprotno, ko prevzemamo odgovornost za druge (v resnici enake ustvarjalce) nase, in prav ta prenos odgovornosti nas sili v trpljenje ter nam preprečuje videti lastno srečo, videti, da vse to v svojem življenju ustvarjamo sami, medtem ko za svoje neuspehe krivimo nekoga od zunaj, se bojimo zunanjih nevarnosti in groženj (ki jih sami ustvarjamo), se užalimo, razburjamo, zavidamo, jezimo ... ali pa nasprotno, občutimo krivdo, ker ne moremo osrečiti drugih ljudi.

In prav to nas sili, da se na vse načine izvijamo, lažemo – drugim in Samim Sebi, v poskusu, da bi zaslužili nekoliko

več denarja, pridobili nekoliko več oblasti in premoči nad drugimi ljudmi. Za vsem tem stoji preprosto prenos odgovornosti. In celo ko vse to dosežemo – denar, oblast, uspeh – ne postanemo nič srečnejši, saj nas strahovi in zavist neizogibno preganjajo na naslednjo raven – naslednjo raven denarja, oblasti, »uspeha«.

Dovolj je spremeniti svoja verovanja, korenito predrugačiti svoj pogled na svet, prevzeti odgovornost Nase kot Stvarnik svojega sveta in vrniti odgovornost ostalim ustvarjalcem za njihovo resničnost, pa se bo vse v hipu spremenilo – odkril boš, da si že srečen, saj Ti sam ustvarjaš vse v svojem svetu in ni nikogar drugega, ki bi bil za to odgovoren. In to ustvarjaš z določenim razlogom, iz nekega razloga si to želiš in v to Verjameš. Prav zato je vse tako. Preprosto se nisi zavedal, kako, s čim in zakaj to ustvarjaš, in prav to nezavedanje te je delalo nesrečnega. Toda obstaja priložnost, da vse popraviš – tako da si povrneš odgovornost za svoje življenje in svojo resničnost, a ne na ravni besed in dejanj v slogu: »mož beseda« ali »treba je odgovarjati za svoja dejanja«, temveč na ravni same zavesti: Tvojih verovanj, prepričanj, podzavestnih želja, občutkov in misli.

Tvoja resničnost je neposreden in očiten izraz tega, s čimer je napolnjena Tvoja zavest.

Če želiš izvedeti, s čim je napolnjena Tvoja zavest – poglej v ogledalo svoje resničnosti. Vse, kar boš tam videl – dobro in manj dobro, prijetno in odbojno, navdihujoče in strašljivo – vse to si Ti. In če Ti v tem ogledalu kaj ni všeč, lahko to popraviš le Ti. Kako se Ti zdi takšen preobrat? Si pripravljen na takšno pustolovščino? Kajti če to sprejmeš, ne boš imel več možnosti preložiti odgovornosti na koga drugega. Pred Teboj je veliko in potrpežljivo delo spoznavanja Sebe, raziskovanja globin lastne zavesti. Toda to je tudi najbolj zanimivo in najbolj blagodejno delo v vsem vesolju, v vseh vesoljih. Spoznati Sebe.

Spoznati Sebe, ne pa se spreminjati. V Tebi vidim popolno bitje. Popolno Božansko bitje, ki ne dela napak in mu zato ni treba ničesar spreminjati, saj se to bitje zgolj uči upravljati svoje telo, svoje Veliko Telo. Telo svoje resničnosti. Uči se tako, da spoznava Sebe, svojo moč, svoje neskončne zmožnosti Stvarnika.

Ko vidiš majhnega otroka, kako se uči hoditi in na splošno upravljati svoje telo, svoje roke, ko poskuša doseči igračo, ki mu je všeč, ali okusno hrano, in ko mu to ne uspe – ali v njem vidiš manj popolnosti? Ga za to kriviš? Ali pa Te navdihuje to, da kljub določenim – nujnim – težavam v procesu učenja ne odneha in znova in znova poskuša usvojiti to veščino? In nato usvaja vse

bolj in bolj zahtevne veščine. Če zdaj bereš to besedilo, je videti, da je v svojem času to uspelo tudi Tebi.

Vidimo Te, Človek, ki usvajaš veščine zavestnega ustvarjanja svoje resničnosti, kot prav tako popolnega otroka, ki ob morebitnih »neuspehih« ne odstopi, marveč znova in znova poskuša, da bi se naučil. In prav v tem Ti Mi pomagamo ves ta čas, skozi vse Tvoje življenje, in pripravljeni smo Ti pomagati tudi naprej ter potrpežljivo spremljati Tvoj napredek.

Toda ali si pripravljen sam stopiti na to pot? Pripravljen? Potem se je Igra začela. Ne zahtevaj od Sebe takoj preveč. Poskusi se za zdaj zavedati, v kaj zdaj Verjameš (ko gledaš v ogledalo svoje resničnosti), koga običajno kriviš za neuspehe, za koga si nalagaš odgovornost na svoja ramena, komu si dolžan in kdo je dolžan Tebi ... S kakšnim sistemom medsebojnih obveznosti in dolgov si se obdal na svoji življenjski poti? Kaj od tega dobiš? Te to osrečuje? Vedi: vse to ni »objektivno« in »drugače ne gre«. Preprosto Tvoja verovanja in prepričanja Te silijo k sprejemanju takšnih odločitev in takšnemu ravnanju. To ni ne slabo ne dobro. Ti preprosto v to Verjameš.