18. Živa tehnologija ljubezni

Ljubezen – Absolutna Brezpogojna Večna – je Najvišja Naslada, ki je dostopna človeški naravi. Ljubezen – je občutek, je energija, je moč, Najvišja Moč. Ljubezen – je vir in prva snov, iz katere je sestavljeno vse. Ljubezen – je najvišja kakovost medsebojnih odnosov med ljudmi in nasploh med vsemi bitji. Ljubezen – je Najvišja Resnica. Ljubezen – je Bog. Prav zato so vsa naša stremljenja, vse naše želje, vse naše misli tako ali drugače povezane z Ljubeznijo. Da, redko smo razmišljali o viru te Ljubezni in smo jo zato iskali v tem, kar je videlo naše oko, kar je otipalo telo – v drugih ljudeh, v svojih otrocih, v naravi, v domačih živalih, v hrani in pijači, v spolnosti in zabavi, v različnih vrstah užitkov, nazadnje v denarju, slavi in oblasti. Toda resnica je v tem, da je vir Ljubezni eden, to je Bog. Naš Skupni Najvišji Potencial, ki ga je zbralo vse človeštvo za vse čase – pretekle in prihodnje. Bog. To je resnični vir Ljubezni. In ko je rečeno: »ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe«, je pred tem: »Ljubi Gospoda, svojega Boga, z vsem srcem, z vso dušo in z vsem svojim mišljenjem«. Kajti da bi ljubil bližnjega, se je treba napolniti s to ljubeznijo iz Ljubezni do Boga. Prav Ljubezen do Boga je vir vsake ljubezni. In to ne govori o moralni obvezi do Boga, ne. Bog od nas ne potrebuje ničesar, Bog ničesar ne potrebuje. To govori o tem, da vsa Ljubezen izvira iz Boga, celo tista,

s katero ljubimo Njega Samega. Preprosto je Boga ljubiti lahko. Sama duša – če je le nismo povsem zapravili v zemeljskem vrvežu – sama naša duša ljubi Boga kot svoj Vir. Boga je ljubiti lahko. Duša Ga prepozna po prvi Živi Besedi, po prvem zvoku Glasu, ki ga sliši v sebi kot odmev lastnega Božanskega Bistva. Božja Beseda v tebi rodi Ljubezen do Njega. Zato je rečeno: »Človek ne živi samo od kruha, ampak od vsake Besede, ki prihaja iz Gospodovih ust«. Prav zato je tako pomemben Notranji Dialog z Bogom – od njega se v tebi prižge resnična Ljubezen. Iz te Ljubezni pa izhaja vse ostalo – duša se raduje, duh se veseli, z Energijo Življenja, s to Božansko Močjo, se napolni vse tvoje bitje, telo se ozdravi, celovitost zavesti se obnovi, dvomi izginejo, trdnost volje se vrne, želje se izpolnijo, vsa področja tvojega življenja se napolnijo, odnosi z okolico se uredijo, kajti ti sam postaneš kanal brezmejne Ljubezni zanje, talenti se razprejo, razum se zbistri, Resnica se odpre, v Njej pa tvoje poslanstvo in sam smisel Življenja. Ljubezen do Boga – to je resnični vir in začetek Ljubezni. Toda celo to Ljubezen nam daje Sam Vir, Sam Bog. Zato se, da bi v sebi razprli to Ljubezen, da bi sprožili Njen tok, v Notranjem Dialogu obračamo k Bogu s prošnjo: – Gospod, nauči me ljubiti Tebe z vsem srcem, z vso dušo in z vsem mojim mišljenjem, napolni me s Svojo

Ljubeznijo, z Ljubeznijo do Tebe. Ne zapusti me, Gospod Bog moj! In ko ti Bog odgovori: Ljubim Te, Mi Smo Eno, popoln si v Mojih očeh in nikoli nisi bil sam. – Ko ti Bog odgovori od znotraj, boš natanko vedel, da je to On, kajti tvoje srce bo vztrepetalo, duša bo začela oživljati in v očeh se bodo pojavile solze. Jokati od Žive Besede, od Božje Besede v tebi – to je normalno, to je dobro. To pomeni, da je duša živa in se čisti. Slabo je, če v odgovor na svojo prošnjo ne začutiš ničesar. Tedaj se je treba lotiti zadeve resno – očistiti telo, razum in moliti k Bogu za vrnitev duše – post, vzdržnost, molitev. Molitev prvič, dokler ti Bog ne odgovori – vsaj s šibkim signalom v telesu – in nato 50-krat na dan, vsakih 10–15 minut, s kakršnim koli vprašanjem, a glavno je: »nauči, pomagaj ozavestiti, ozdravi moj razum in mojo dušo«. »Nauči me, Gospod, biti stvarnik, zaveden stvarnik svoje resničnosti«. »Pomagaj ozavestiti, Gospod, zakaj, s čim in kako to ustvarjam v svojem življenju – s kakšnimi verovanji, željami, s kakšnimi občutki in mislimi«. »Ozdravi, Gospod, ta verovanja in te dvome, te želje in te občutke, pomagaj mi disciplinirati svoj um ter misliti iz Ljubezni, z Ljubeznijo in za Ljubezen«, »Nauči me, Gospod, živeti tako, da se bo Življenje v meni večalo!« In ko boš znova in znova spraševal, pojasnjeval, prosil – ti bo Bog odgovarjal – znova in znova – in znova in znova boš čutil Njegovo Živo Prisotnost v sebi: navalu moči, energije, same Ljubezni. In ne boš dvomil o teh odgovorih, vedel boš, da je to

Resnica in da je Ona – Živa. In od Nje, od te Žive Resnice, boš tudi ti sam postal Živ. Ljubezen oživlja, dobesedno te obuja k Življenju. Ti odgovori so lahko zelo preprosti, celo banalni. Lahko bi prebral kaj podobnega ali slišal od koga stokrat. Toda to je vedno ostajalo le informacija, ne da bi prodrlo globlje od tvojega uma, kjer lahko biva množica različnih mnenj, dvo-mljenj o tem. Ko pa s teboj govori Sama Ljubezen, ne dvomiš več, to je Resnica in vgrajuje se v tvojo zavest kot vogalni kamen, kot trden temelj, na katerem je že mogoče graditi hišo tvoje zavesti – z vsemi preostalimi nadstropji. To spreminja tvojo Vero, spreminja tvoja prepričanja, spreminja tvoje želje, spreminja tvoje občutke, tvoje misli in sam način razmišljanja. Postajaš drugačen. Resničen. Postajaš ti sam. In to se ne dogaja le na subtilni, duhovni ravni. Na fiziološki ravni se tvoje nevronske povezave prestrukturirajo, ves kvadrilijon (1’000’000’000’000’000) nevronskih povezav v tvoji glavi in tvojem telesu se prestrukturira pod vplivom Ljubezni in Resnice, ki te od znotraj polnita od Boga. In to se dogaja zelo hitro. Močno se spremeniš v kakšnih dveh ali treh tednih, v dveh mesecih – do neprepoznavnosti. In v treh letih in pol postaneš popolnoma nov človek. Stari človek v tebi je umrl. Vstal je novi človek. Iz Ljubezni, iz Žive Božje Besede v tebi postajaš Resnični Ti. In to čutiš – z vsem srcem, z vso dušo, z vsem svojim mišljenjem in

z vsem telesom. Rojen si po Božji podobi, v Kristusovem Obhajilu, postajaš pa po Njegovi sličnosti, v Notranjem Dialogu z Njim. To je pobóženje. In tako je mogoče živeti Večnost. In le tako je mogoče živeti Večnost. Tukaj je nekaj korakov-orodij, ki ti bodo pomagala na tej poti, poti pobóženja: 1. Priznanje notranje resnice. Resnica nas združuje v enotno celoto z resničnostjo, ki jo ustvarjamo. Laž ločuje. V nas je bilo skritih veliko protislovij in veliko notranje laži, (z)grešenosti pred našo resnično naravo. Zato nismo mogli zares ničesar niti zavestno ustvariti niti popraviti kot stvarniki. Ni bilo notranje celovitosti. Labod, rak in ščuka so vedno vlekli vsak v svojo stran. Resnica nas osvobaja te laži in obnavlja notranjo celovitost ter enost z resničnostjo kot z lastnim stvarstvom. Toda Resnica je včasih neprijetna, nelepa, boleča in se pred njo pogosto podzavestno branimo, zato je za njeno priznanje, da jo vidimo takšno, kot je, potrebna Božja Prisotnost v notranjosti, zato se vse začne z Obhajilom Božanske Zavesti, s Kristusovim Obhajilom, ob Njegovi Resnici se pokaže vsa notranja laž. Potrebna pa je tudi iskrenost s samim seboj. Priznati laž, sprejeti Resnico, napolniti se z Resnico od Boga. Resnica je takšna resnica, ki te napolnjuje z Ljubeznijo, povečuje Življenje.

2. Izrazi voljo.. Glej, priznal si resnico, na primer, da Ljubezni ni. Zdaj izrazi svojo voljo, Voljo Stvarnika, glede tega, kako želiš, da postane. »Izražam svojo voljo, jaz se

polnim z Ljubeznijo prav zdaj (Gospod, pomagaj mi pri tem)«. In opazuj. Zatem se bo odprla pot, ki te bo pripeljala do tega. Morda se bo treba še večkrat vrniti k priznanju notranje resnice, veliko ozavestiti in ponovno ovrednotiti v svojem življenju, veliko spremeniti. Toda to je pot in treba jo je prehoditi. Z izrazom tvoje volje se pot odpira, pojdi po njej.

3. Razišči protislovne želje. Vse se ustvarja po tvojih željah. Po tvojih resničnih (ne vedno zavedanih) željah. Vprašaj Boga v Notranjem Dialogu: zakaj želim, da je tako, kot je? Na primer: »Gospod, zakaj želim ne čutiti Ljubezni?«. Na dan lahko pride veliko odgovorov – od »strahu pred bolečino« do »potem bo treba spremeniti svoje življenje«. Že samo ozaveščanje protislovnih želja jih začne usklajevati – tako deluje Božanska Zavest v tebi, katere si bil deležen v dejanju Obhajila (Samoobhajila). Vendar je mogoče ta proces okrepiti s prošnjo k Bogu, naj uskladi te protislovne želje in vgradi v tvojo zavest »novo tretje« za vsak par protislovij. Da bi namesto »ali-ali« nastalo »in-in«. Kar zadeva strahove, tu ni treba iskati »novega tretjega« – preprosto prosi Boga, naj jih v tebi ozdravi. Brez Boga strahovi blokirajo Ljubezen, Bog jih preobraža v gorivo Ljubezni. Zato sveti očetje pogosto pravijo, da je Strah Božji začetek Ljubezni. Na koncu moraš biti svoboden vseh strahov. Strah – ni norma. Strah – je odmik od Božanske narave.

4. Opazuj občutke. Vprašaj se: »Kaj pa resnično čutim prav zdaj?«. Opazuj v srcu, v telesu, v duši. Prisluhni občutkom. Opazuj jih. Prosi Boga za pomoč pri usmerjanju pozornosti na občutke, če nimaš te navade ali če so ti ti občutki neprijetni (sram, krivda, strah, užaljenost, razdraženost, tesnoba). Ne odvračaj od njih notranjega pogleda, tudi če so ti občutki skrajno boleči. To ne bo trajalo dolgo. Pri tem jih opazuj kot nekaj ločenega od sebe: ti čutiš, a ti – nisi ti občutki. Ko v sebi opazuješ same občutke, brez dodatnega razčlenjevanja, jim sporočaš energijo Ljubezni, ki jo privzeto imaš v sebi – od Boga od trenutka Božanskega Obhajila – in od te energije, prenesene po kanalu tvoje pozornosti, pride do dviga vibracijske frekvence teh občutkov, njihova kakovost se dvigne naravnost pred tvojimi očmi – v smeri vektorja, ki ga določa Sama Ljubezen. Tvoji občutki so neprekinjen spekter, mavrica Ljubezni znotraj tebe, in »negativnim« občutkom je preprosto primanjkovalo energije, da bi sijali svetleje in postali prijetnejši. Začuden boš, kako hitro se zgodi preobrazba teh občutkov! Le ne ustavi se »pri doseženem«, ko »postane lažje«. Še naprej jih opazuj vse do Ljubezni in Hvaležnosti – do Boga za samo možnost čutenja. Občutki govorijo o tem, da si – Živ. Živeti pomeni Čutiti.

5. Veruj. Ustavi se. Kritično premisli, v kaj Resnično verjameš. To je natanko to, kar se ti dogaja, to je tisto, s čimer so zaposlene tvoje misli, tvoja dela in tvoj čas. Je to res tisto, kar si želel od svojega življenja v

resnici? V kaj pa bi si želel verjeti? Kako bi si želel živeti? Kaj čutiti? Čemu Sebe posvetiti? Si želiš Ljubezni in Čudeža? Obilja? Razkritja svojega edinstvenega Talenta? Zakaj torej verjameš v denar in oblast, v neljubo delo, »objektivno resničnost« in dolgove? Prosi Boga, naj spremeni tvoja verovanja in prepričanja; zavestna izbira vere ti odpira nove možnosti. Predpostavimo, da si »hvala Bogu ateist« in »ne verjameš v nič takega«. Tedaj za trenutek preprosto predpostavi, da je »tako« mogoče. Čudež je mogoč. Ljubezen je mogoča. Bog je mogoč. Morda sta prav tvoja zavest in tvoja verovanja ter tvoje želje odgovorni za tvojo resničnost. Je mogoče? Mogoče je. Glej, tudi znanost pravi, da je mogoče! Že trenutno dopuščanje nove vere ti pripre »režo možnosti«, v katero začne dotekati nova resničnost. Sprejmi to kot dar. In potem ne pozabi zahvaliti se Bogu. V Sebi.

6. Ceni. Vse želje so že izpolnjene. Želje same sebe izpolnjujejo. V našem svetu je le tisto, kar si v resnici želimo. Vrednost – je želja, podaljšana v času. V mojem svetu je trajno le tisto, kar v resnici cenim. Zato priznavam, da je to (Ljubezen) zame dragoceno, in prosim Boga, naj v meni vzgoji občutek vrednosti Ljubezni, samo zmožnost ceniti. In prva lekcija: Vrednost – je Pozornost. Kamor gre pozornost, tja gre energija; kamor gre pozornost – to raste. Če ceniš Ljubezen nad vsem, Ji posvečaj prednostno pozornost.

»Če želiš povečati Ljubezen v svojem srcu – ne odvrni od Nje oči«.

7. Vključuj zavedanje. Zavest Stvarnika. Vadi vračanje volje, moči in odgovornosti Stvarnika Sebi za svoje stanje, za svoje življenje, za svojo resničnost in svojo Božansko igro. Ne čutiš Ljubezni? Izrazi voljo: »Vračam si svojo voljo, da ustvarjam svoje občutke in svojo resničnost po svoji zavestni izbiri. Vračam si moč in odgovornost stvarnika za svoje stanje. Vračam si moč in odgovornost stvarnika za svoje življenje. Vračam si moč in odgovornost stvarnika za svojo resničnost. Vračam si moč in odgovornost stvarnika za svojo Božansko igro znotraj Igre Enega Boga. Amen«. In opazuj, kako se resničnost začne spreminjati, občutki se svetlijo, razum se jasni. Zdaj veš, kaj storiti. Morda je treba priznati resnico pred Bogom, izraziti voljo. »Zdaj ne čutim Ljubezni, Gospod, (in zaradi tega se počutim slabo, saj cenim Ljubezen nad vsem), toda sprejemam odgovornost za svoje občutke in izražam svojo voljo, da vrnem Ljubezen v svoje srce, zelo si tega želim in opuščam vse strahove ter miselne vzorce in želje, ki so v meni blokirali Ljubezen, izbiram Ljubezen do Boga! (Gospod, nauči me ljubiti Tebe Resnično, očisti moje srce in dušo in telo in razum za Ljubezen, napolni me s Svojo Ljubeznijo, obudi me k Resničnemu Življenju, k Ljubezni! Amen.) Kaj moram v zvezi s tem ozavestiti, Gospod, prav zdaj?« In prisluhni odgovorom od Boga, izražaj voljo na podlagi njihovega razmisleka, sprejemaj

odločitve, spreminjaj svoje življenje prav v trenutku – naredi potrebna dejanja, opravljaj klice, spreminjaj dogovore, odpuščaj dolgove in obveznosti, vračaj svobodo Sebi in drugim, utrjuj se v Veri, opuščaj dvome, dajaj Ljubezen…

8. Ljubi. Nič ni bolj neumnega kot čakati na nekaj in ne začeti biti to že zdaj. Zato začni ljubiti. Prav zdaj. Ljubezen je nad vsem in biti Ljubezen pomeni biti Njen kanal, pomeni izlivati Ljubezen na bližnje. Kako? Vprašaj Boga v Notranjem Dialogu. S pozornostjo, skrbjo, preprostimi vprašanji: Kako si? Kaj čutiš? Kako ti lahko pomagam? Vedi, da te imam rad. Spomni se, da je Bog v tebi in vedno odgovori na tvojo prvo prošnjo. Zberi se, cmera! (Z nasmehom) Saj si stvarnik!, v kom je torej vzrok?« Pomoli za drugega. To je najbolj čudovita oblika molitve. Ta je Bogu najbolj všeč. Pomoli za drugega – prosi Boga, naj mu da toliko Ljubezni, kolikor jo je zdaj pripravljen sprejeti, in takoj boš začutil to Ljubezen v sebi. Pogosteje izražaj voljo za odpiranje svojega srca in polnjenje iz Vira. »Izražam svojo voljo: odpiram svoje srce za Ljubezen. Polnim se z Božansko Ljubeznijo iz svojega notranjega vira v svojem srcu kot projekcije in nadaljevanja našega Enega Vira Življenja v meni. Opazujem, kako Energija Ljubezni s svetlobo napolnjuje vse moje bitje, čisti mojo dušo, moje telo, vso mojo zavest ter me dviga na raven vibracij Hvaležnosti, Brezpogojne Ljubezni in Neocenjujočega Sprejemanja. S hvaležnostjo

opuščam vse, kar je v meni blokiralo Ljubezen, in vse, ki so za tem stali. Odslej vas več ne potrebujem, kajti imam neposreden odnos z Bogom, Virom Ljubezni v meni, in se napolnjujem neposredno iz Vira, vsem ostalim pa priznavam pravico, da se napolnjujejo neposredno iz Enega Vira; od nikogar se ne napajam z energijo in nikogar ne napajam s svojo. Prekinjam veljavnost vseh pogodb in obveznosti, karmičnih pogodb in vezi, vračam svobodo Sebi in vsem, s katerimi sem bil povezan s temi pogodbami. Štejem jih za izpolnjene, kajti pripeljale so me k njihovemu najvišjemu cilju – k Ljubezni. Amen«. In opazuj Ljubezen. Ne odvrni od Nje pogleda.

9. Govori Resnico. Vključuj Notranji Dialog. Resnica napolnjuje z Ljubeznijo. To je dejstvo. Kajti resnica izvira iz Boga, iz Vira. Si želiš Ljubezni – izrazi Resnico. Na glas izrazi svojo notranjo resnico, s katero se Bog skozi tebe izraža prav zdaj. Govori Resnico. – Gospod, govori skozi mene!

Pogovori se s svojo dušo. »Duša moja, kaj si želiš?« Vprašaj Duha: »Duh moj, kako lahko to dam svoji duši prav zdaj?« In deluj. Izrazi to. Življenje – je vedno tukaj in zdaj. Tu in zdaj. Ne odlašaj. Izrazi svojo notranjo resnico na svojih družbenih omrežjih. Za nekoga je to lahko prav zdaj resnična rešitev, požirek Žive Vode v puščavi neživljenjske rutine! Izrazi Resnico in to bo povečalo Ljubezen v tebi in v svetu prav zdaj. »Gospod, kaj moram ozavestiti prav zdaj?

V čem je moja resnica? Spomni me, Gospod! Pomagaj mi jo izraziti odprto in brez sramu! Amen«. Govoriti Resnico – je največji izraz Ljubezni. Kajti Resnica – je Ljubezen. Ljubezen – je Resnica.

10. Izrazi svoj talent, dar, ki je od Boga. Govoriti Resnico – je talent. Dar od Boga. Toda obstaja še množica, nepreštevna množica talentov, ki iz dneva v dan raste z vse novimi in novimi stvarniki, prebujenimi k Večnemu Življenju, z vse novimi in novimi talenti, ki jih prej nikoli ni bilo in ki jih ne boš našel v klasifikaciji poklicev. Spoznaj v Notranjem Dialogu z Bogom, kakšen je tvoj dar in kako ga lahko začneš izražati prav zdaj. Morda to ni nič tako novega. Morda je to tisto, kar si vedno vedel o sebi. Toda Ljubezen – je energija, energija pa – je gibanje, in da bi bila Ljubezen v tebi živ tok – Jo je treba nenehno izlivati – izlivati Jo – zastonj. Z Božjim darom. Zastonj. Ne pričakuj, da ti bodo zanj plačali. Ne poskušaj monetizirati svojega talenta. Vse tvoje želje, vse tvoje potrebe so že tako preskrbljene od Boga (če Ga seveda poznaš), vse tvoje želje so že izpolnjene in naj tvoja levica (jemati) ne ve nič o tem, kaj dela desnica (dajati). Dajaj brez mere, preprosto zato, da skozi sebe spuščaš ta tok Ljubezni, jemlji pa brez spraševanja, ali si tega vreden ali ne, ali si zaslužiš, saj je vse, kar daješ – od Boga, in vse, kar sprejemaš, tudi prek ljudi – je vseeno od Njega. Zato se pogumno izrazi, pokaži svetu svoj talent – to delaš zase in ne za svet, za Ljubezen, za

Naslado. Ne poznaš svojega talenta? Izmoli si ga pri Gospodu. Vsi talenti so od Njega. Talent v tebi – je Naš Skupni Kolektivni Potencial, izražen v tisti edinstveni obliki, ki jo Celota zdaj potrebuje in ki se lahko izrazi le skozi tebe po zaslugi vseh tvojih izbir ter vseh tvojih izkušenj in celotne poti, prehojene v življenju.

11. Ljubezen – to smo Mi. Pomoli za vse. Ljubezen – to nisem jaz, Ljubezen – to smo vedno Mi. Celo Bog potrebuje nas, celo On je moral razdeliti Sebe na množico delov – v nas, da bi se zgodila Ljubezen. Ko čutiš, da Ljubezni ni dovolj, pomoli za vse Nas, da bi se pri vseh Nas zgodila Ljubezen, da bi vsi Mi našli svojo Srečo. Molitev za druge, še posebej pa molitev za vse – je zelo močno orodje za odpiranje srca in množenje Ljubezni na Planetu. In s tem tudi v tvojem srcu. »Gospod, napolni Nas vse s Svojo Ljubeznijo, nauči Nas ljubiti Tebe z vsem srcem, z vso dušo in z vsem Našim mišljenjem, nauči Nas ljubiti drug drugega ter s tem množi Svojo Ljubezen v Nas, kajti to je Največja Naslada – ljubiti. Obdari Nas vse s talenti, Gospod. Prebudi Nas k Večnemu Življenju, ne glede na to, kako trdno smo spali in s kakšnih višin Tvojega Duha smo padli, ko smo se Ti odpovedali zaradi nerazumnosti, pozabili na Ljubezen in v tem izdali same sebe. Osvobodi Nas vseh Naših

medsebojnih dolgov in obveznosti, s katerimi smo se zaradi svoje nezavednosti obdali, pozabivši, da je vse od Tebe, Gospod, in da se vse ustvarja po naših željah in veri. Ozdravi Našo Kolektivno Zavest, Gospod, reši nas zvitega vzorca zaznavanja, znova Nas napolni s Svojim Duhom, nauči nas biti zavedni stvarniki Naše Kolektivne Resničnosti, ozdravi in očisti Našo Enotno Dušo, Gospod, ter Jo napolni z Ljubeznijo. Kajti Mi smo Tvoji otroci, Oče. Nauči Nas torej biti bogovi. Amen«

12. Enost in Preobrazba skozi Obhajilo Enega. Do sedaj smo se v Notranjem Dialogu obračali h Gospodu Našemu Jezusu Kristusu. Toda naloga Jezusa je – pripraviti nas, naš razum, našo dušo, naše srce – naša verovanja, želje, občutke in misli – ter nas pripeljati k Enemu Bogu Očetu-Materi. Da bi se z Ljubeznijo Enega razširili do Ljubezni do vsega bivajočega, do vsega, kar je kdaj koli bilo, je in bo. Tako postajamo Enost, Enotni Mi, Enost raznolikosti skozi Nas izraženega Boga, in Sama Ljubezen v Nas se širi ter povzdiguje do Strahospoštovanja pred Enim Bogom Duhom-Očetom-Materjo v Enosti z neizraženim. Eni – je Vse in Nič. Vse Bivajoče, izraženo na vseh ravneh Stvarstva, in vse Neizraženo, Velika Praznina, Veliko Naročje Ene Matere, Potencial vsega.