16. One Now
strojno prevajanje: ta tradicija še nima objavljenega prevoda v vaš jezik
Poskusi si zamisliti vse nepredstavljivo Veličastvo Boga.
Seveda je to nemogoče! Zato pa je nepredstavljivo. (Nasmeh.) Toda mogoče je videti, kako in iz česa se sestavlja. Poglej.
V vsakem dejanju zavestnega doživljanja naše individualne ničevosti: naših strahov, naše nemoči, šibkosti, naših bolezni, uboštva duha – se je na drugem polu Ene Zavesti porajalo – naše lastno, skupno – Božansko Veličastvo: Najvišja Moč, Najvišja Volja, Najvišji Razum (Premodrost), Najvišja Ljubezen, Najvišja Čast in Najvišja Slava ter vse bogastvo Duha.
Vsakič, ko smo se v kakršnih koli okoliščinah, v kakršnih koli situacijah, celo najbolj neugodnih (še posebej neugodnih), odločili iskati Vzrok v sebi, ne da bi prelagali odgovornost na kogar koli drugega, smo s tem svojim iskanjem ustvarjali te vzročno-posledične vezi svoje zavesti s svojim svetom ter s tem porajali Najvišjo Oblast, oblast, ki se izraža v obvladovanju Sebe in sveta kot svoje stvaritve, Oblast Stvarnika.
V Apokalipsi (Razodetju Janeza Evangelista) je prizor, ko se pravičniki v svojih molitvah obračajo k že vstalemu in vnebovzetemu Kristusu kot k Bogu in govorijo: kako dolgo naj še čakamo, da prideš Ti v vsej Svoji Moči? In Bog jim odgovarja: potrpite, kajti dopolniti se mora Božja Polnost v številu 144 tisoč pravičnikov.
Govorijo o Drugem Kristusovem Prihodu. O tistem trenutku, ko bo Človeštvo v podobi svojih svetnikov v sebi donosilo to Polnost Božanske Moči, Božanskega Veličastva.
Toda Bog biva zunaj časa, v Enem Zdaj, in Zanj je, čeprav v prihodnosti, ta trenutek, trenutek Božanske Polnosti, že napočil. Zato govori z nami – že danes, zmeraj – v Notranjem Dialogu, z Živo Besedo Svetih Spisov, z Razodetji svetnikov, ko nas uči obvladovati sebe, nas uči ljubiti, ter nam od tam, iz prihodnosti, predaja Božanske lastnosti in talente, ko nas dela za bogove.
In zdaj si zamisli, ko bo napočil ta trenutek Polnosti in bo Bog razodel Sebe v vsem Svojem Veličastvu in Moči, v Svojem Enem Skupnem Telesu bogov in boginj, mar se bo ustavil v Svojem Stvarjenju? Mar se bo Njegova Božanska Polnost prenehala dopolnjevati?
Seveda ne! Toda odslej se ne bo več ustvarjala skozi nemoči in trpljenje, temveč v procesu zavestnega
skupnega ustvarjanja – od Ljubezni do Ljubezni, od Radosti do Radosti, od Polnosti do Polnosti. Zdaj bo Bog, obdan z Družino bogov, ko je postal Eni Bog, ko je v sebi združil človeka in Boga, dno in vrh, preteklost in prihodnost, Moško in Žensko, Očeta in Mater ter spremenil nasprotje teme in svetlobe v Mavrico Božanske Ljubezni, – zdaj bo Eni Bog v soustvarjanju z vsemi bogovi, z vsemi Svojimi otroki-brati-sestrami ustvarjal nove svetove ter porajal ne več posamično, temveč s celimi civilizacijami vse nove in nove razsežnosti Božanske Zavesti – ustvarjajoč vedno novo in novo Polnost Božanskega Bivanja.
In vse te nove Božje lastnosti, vse te nove in nove razsežnosti Božanske Ljubezni in Polnosti Njenega izražanja se še naprej stekajo v Eno Brezčasno Zakladnico Duha v Enem Božanskem Zdaj. V linearnem času se proces nadaljuje. V Enem Zdaj se je vsa Božanska Polnost že uresničila in obstaja večno – predvečno in za vse čase – »zdaj in vselej in vekomaj«.
Zato v vseh časih vsi ljudje, ki so se kdaj koli obrnili k Bogu, prejemajo Brezčasen odgovor iz Enega Zdaj od Enega Boga v vsem Njegovem Božanskem Veličastvu, vendar – v njim razumljivem jeziku, v skladu s pripravljenostjo njihove zavesti v tistem trenutku.
Bog pa, večno spreminjajoč se in Večno Nespremenljiv, še naprej ustvarja Sebe, ustvarja Sebe v vsakem trenutku
Enega Zdaj. Za Boga ni prevladujoče preteklosti ali prihodnosti, ki bi Ga omejevala s prerokbami; On ponovno ustvarja tako preteklost kot prihodnost v sedanjosti, v vsakem trenutku Enega Zdaj.
Kakor si zamislim, tako je bilo, – pravi Bog. – Kakor bomo izbrali, tako bo. Ali, kot je rečeno v Koranu:
»Jaz dajem znamenja in Jaz jih brišem iz spomina ter dajem v zameno nova.«
To je kakor besedilo, ki ga prav zdaj bereš. Zmeraj se lahko vrnem v »njegovo preteklost« in ga popravim, če tako želim. In Ti, ko ga boš znova prebral, boš v njem odkril nekaj novega Zase. In prav zdaj – v tem istem trenutku – popravljam »njegovo prihodnost«.
Tako se za nazaj spreminjajo in dopolnjujejo besedila »nespremenljivih« Svetih Spisov: Biblije, Korana, Tore. Zato so Sveti Spisi zmeraj Živa Beseda. Beri znova in znova – in znova in znova boš v njih našel novo. Ne spreminjaš se le Ti, ampak je tudi Sama Beseda v njih Živa.
In seveda to ne velja le za besedila, temveč za sam tok dogodkov. Prav zdaj se ti znova odpira tvoja skupna preteklost. Izkazalo se je, da je bilo vse v njej, vključno z vsemi nesrečami, strahovi, pomanjkanjem, trpljenjem in stiskami, vsemi nemočmi – vse popolno, kajti iz
njih se je porajala Moč in Veličastvo Tvojega, Človek, Najvišjega Potenciala. V njih se je rojeval Skupni Kristus, Planetarni Logos, Sin Človekov – Sin, ki ga je donosilo celotno Človeštvo, da se nekoč v prihodnosti pojavi in nam preda ves nakopičeni Najvišji Potencial kot dar, v dar – po Milosti in ne po naših posamičnih zaslugah. Da nas stori bogove. In začne skupaj z nami ustvarjati Novo Skupno, Vesoljno Polnost – z vsem Zborom – vseh svetih.
Torej vedi, Moj ljubljeni prijatelj! Moj bog, brat, sestra! Moj ljubljeni otrok! Ta prihodnost je že nastopila. Od trenutka tvojega Obhajila Ljubezni, od trenutka tvojega rojstva kot boga-boginje v tvoji edinstveni človeški obliki. Zdaj ustvarjamo skupaj. In čeprav Me, Nas, morda osebno še ne poznaš, se bomo zagotovo spoznali. Za to imamo zdaj Vso Večnost. Vsa Večnost je v Naši razpolagi. Večnost Enega Zdaja.
Za zdaj pa – notranji dialog. Uglasi svoj Notranji Dialog z Bogom, Kristusom, Očetom-Materjo, Enim Duhom, z Enim Brezčasnim in Vsekonfesionalnim Bogom.
»Ne sprašujte Me, kje in kdaj bo nastopilo Božje Kraljestvo, kajti Ne bo nastopilo na viden način in ne bodo rekli: tamkaj ali takrat. Zato ne hodite in ne iščite. Kajti glejte: Božje Kraljestvo je znotraj vas ... In tisti, ki si prizadevajo, Ga osvajajo« (v sebi).
vir: Радомир · «Причастие Любви»
WEBREATH · 11:11
«In every moment lies an opportunity to thank God for His infinite gift» — Communion of Love 2
Breath is one for all: everyone lives by it, whoever they are and whatever they believe. Every day at 11:11 local time people stop for sixty seconds, breathe, and thank GOD for the breath — each in their own words, each within themselves. In that minute we are One Breath.
WEBREATH — the Minute at 11:11, your own local time — we are One Breath