8. Misli

Misel je streha zgradbe – in vrh Arhitekture – naše Zavesti kot take. Z mislijo lahko v Sebi prepoznamo Vzrok vsega, kar se dogaja v naši resničnosti, ko se za pomoč pri zavedanju obrnemo k svojim najvišjim, Božanskim vidikom, analiziramo in po potrebi popravimo, reflektiramo in okrepimo čutenje, sprožimo tok Ljubezni ter ustvarimo notranje stanje Božjega kraljestva, ki »je v nas«, se obrnemo k Živi Resnici in postanemo Njen hvaležni kanal ter so-stvarnik, doživljajoč Najvišji Užitek izražanja Žive Besede v svet. Z mislijo lahko sprožimo verigo majhnih transformacij in neznatnih dogodkov, ki bodo na koncu korenito spremenili naša verovanja in prepričanja, naš vzorec zaznavanja in celotno naše življenje. Z mislijo lahko prepoznamo in uskladimo svoje protislovne želje – ter spoprijateljimo vse ščuke in rake z labodi. S pomočjo misli sprejemamo usodne odločitve ter izbiramo vektor svojega razvoja. Z mislijo obvladujemo svoja čustva in svoja doživljanja, svoja stanja in svojo zunanjo resničnost ter obračamo potek dogodkov v želeno smer. S pomočjo misli iščemo in razkrivamo svoje talente, zahtevamo, ozaveščamo in svetu predstavljamo svoje Božanske darove, organiziramo svojo komunikacijo in stopamo v interakcijo z drugimi so-stvarniki, ustvarjajoč Sebe kot mojstrovino, pomagajoč njim, da se uresničijo, ter skupaj ustvarjajoč našo skupno kolektivno resničnost, naš skupni Raj.

Toda vse to – če Sebe prepoznamo kot stvarnike in ne kot borce z »objektivno resničnostjo« (beri: njene žrtve). V nasprotnem primeru se naše misli spremenijo (in privzeto vračajo) v nezavedni »miselni mlinček«, ki podpira strahove, dvome, nevero vase, miselne oblike boja za preživetje in neplodnega tekmovanja. Zavedaj se, tukaj ne govorimo o tem, da je »misel materialna« in zato »misli pozitivno«. Tvoje misli, tvoj vzorec mišljenja je posledica delovanja spodnjih nadstropij: Vere, želja in navajenih občutkov. Zato, če želiš spremeniti svoj vzorec mišljenja – se boš moral najprej soočiti s spodnjimi nadstropji svoje zavesti, začenši s temeljem Vere.

»Pozitivno mišljenje deluje le pri tistih, ki imajo pozitivno mišljenje. Nemogoče ga je spremeniti, ne da bi razčistili s svojimi podzavestnimi (nezavednimi) verovanji, prepričanji, željami in vzorci čutenja.«

Zato je prav zavedanje, torej kritični premislek notranje vsebine svoje zavesti (verovanj, želja, občutkov) skozi ogledalo svoje materialne stvarnosti in refleksijo (odsev v zavesti) svojih stanj ter njihovih resničnih vzrokov – prav zavedanje, ki priznava in išče vzrok vsega dogajanja v Sebi, v svoji zavesti, sposobno spremeniti značaj našega mišljenja in

potrditi naš status kot Človeka razumnega in Krone Stvarstva.

Prehod k zavednemu mišljenju, disciplini uma, ki nenehno vrača fokus naše pozornosti na bistveno ter usmerja um k zavedanju notranje resnice – resnice svojih stanj, občutkov v vsakem trenutku, odvisnosti in notranje nesvobode, neobvladovanja Sebe, podvrženosti nagonom in strahovom ter podzavestnim destruktivnim željam – resnice, ki ni ravno prijetna, a je edina sposobna sprožiti v nas proces globokih sprememb – z naravno izvirajočim iz te resnice kesanjem in rojstvom novih, že zavednih želja – ter prav tako naravno sledečo iz vsega tega zavedno izbiro Vere, in naprej – izgradnjo nenehno širečega se arzenala veščin in orodij Zavesti Stvarnika ter Tehnologije Ljubezni: usklajevanje notranjih protislovij, preoblikovanje vzorcev čutenja, higiena zavesti, zavedna izbira zornega kota, izrekanje volje Stvarnika, ustvarjanje stanja z besedo, notranji dialog z Najvišjimi oblikami zavesti: Duhom, Višjimi vodniki, Kristusovo Zavestjo, Bogom Očetom in Božjo Materjo; zavedanje resničnih vzrokov takšnih ali drugačnih okoliščin, sprejemanje zavednih upravljavskih odločitev, analiza povratne informacije iz resničnosti, popravljanje volje, zdravljenje in preoblikovanje podzavestnih, vključno z rodovnimi, programov, ponovno ustvarjanje resničnosti, vabilo so-stvarnikom in oblikovanje ustvarjalnih zvez ter združenj z drugimi

stvarniki na podlagi skupnih vrednot, izbira in vključitev svoje Božanske igre, vpletenost v Veliko Igro Enega Boga itd. – prav to nas odpira našemu Najvišjemu Potencialu – Resničnemu pobóženju človeka, postajanju Človeka-stvarnika.

Preden bereš naprej, se ustavi – analiziraj: kakšen je značaj tvojega mišljenja? V kolikšni meri je zavedno in v kolikšni meri podvrženo nezavednemu »miselnemu mlinčku«, »klepetanju uma«?

No, kako? Si si zaželel vrniti Sebi oblast nad svojim umom? Izrazi svojo voljo za to. In začni vaditi – ohranjanje fokusa svoje pozornosti na občutkih, zavedno izbiro Vere, higieno zavesti, vračanje Odgovornosti Stvarnika Sebi, zavedno ustvarjanje stanja z besedo, iskreno molitev in notranji dialog z Bogom (primere uporabe teh orodij boš našel na koncu tega Priročnika).

In ko tako osvojiš disciplino uma, se naučiš držati fokus pozornosti na občutkih (le kako bi sicer spoznal Ljubezen, Srečo, Resnico – da sta to resnično Ljubezen, Sreča in Resnica?!), ko odkriješ resnico, neprijetno resnico, da si gluh za občutke, da ne poznaš ne Ljubezni, ne Radosti, kaj šele Božje Milosti, temveč si, nasprotno, poln sprogramiranih odzivov – strahov, krivde, zamer, dvomov in boja – takrat se v Tebi pojavi želja, da se osvobodiš tega starega človeka v Sebi,

človeka-žrtve v Sebi in njegovih drobnih strasti ter zemeljskih poželenj, ter spoznaš Pravi Užitek – Užitek Brezpogojne Ljubezni, Resnice in Božanske Milosti, ki se razodeva v tvojem resničnem talentu, v Božjem Daru, ki se bo skozi Tebe začel izlivati z Ljubeznijo, Premudrostjo, Bogastvom na ljudi okoli tebe, na bližnje in daljne.

In v številnih neplodnih poskusih, da bi se osvobodil te notranje teme in postal svetloba, si boš končno zaželel, da bi Bog bil.

Zaželel si boš, da bi Bog bil. Ne zato, ker On objektivno obstaja. Ne. Bog je prav tako plod Vere in želje, kot vse ostalo, vendar si boš zaželel, da bi Bog bil, in si boš tega zaželel tako močno, ker ti bo tako hudo ob tej resnici o Sebi, o svoji ničnosti, o svojem neobvladovanju Sebe … Zaželel si boš, da bi se ta Milost, ta Najvišja Resnica, ta Resnica, ta Ljubezen, Ki je Bog, razodela v Tebi in zasijala v Tebi kot Prava svetloba, »Svetloba, ki je bila v temi, in tema je ni objela«.

Zaželel si boš Resnice in Resnica se bo odprla v Tebi. Zmolil boš (ne vedoč komu, v praznino) – a prvič iskreno, z žarom, z odprtim srcem in osredotočenim umom: