14. Notranji dialog (tretji del)

Lahko poskusiš izklopiti notranji dialog »od hudega«, lahko pa svoj um preusmeriš v Notranji Dialog z Bogom, s Kristusom. Prvo te vrača v prvobitno stanje preprostosti, drugo – te vodi v Novo zavest, v Tri-um(f), v Zavest Stvarnika, boga v mesu, v čigar zavesti se Preprostost razkriva namerno in v svojem Najvišjem vidiku – v Geniju zavedanja, skozi spoznanje vzrokov in posledic (vzrok je znotraj, posledica – zunaj), ko se ni več treba boriti z resničnostjo ali se ji prilagajati ali bežati v iluzijo, temveč jo je mogoče obvladovati kot svoje Veliko Telo. Notranji Dialog z Bogom ti pomaga, da ne zavržeš celotnega obdobja oblikovanja svoje zavesti v dualnosti, temveč da ga sprejmeš kot nujno izkušnjo, to izkušnjo ponovno ovrednotiš, se nanjo opreš in s hvaležnostjo sprejmeš njene sadove – razširitev svoje zavesti, rojstvo celotne raznolikosti sveta pojavov in svojega notranjega sveta, ter to raznolikost privedeš v Enotnost in Celovitost svoje zavesti, prepuščajoč vse skozi prizmo Zavesti Stvarnika. V Notranjem Dialogu zastavljaš Bogu vprašanja o tem, kako je zgrajen svet in kako je zgrajena tvoja zavest, s čim in kako si ustvaril to ali ono situacijo v svojem življenju in kako lahko to popraviš, postopoma prehajajoč od bolečih situacij v sedanjosti k ponovnemu pregledu celotne svoje preteklosti. Namerno in zavestno prepuščajoč vse, vso svojo sedanjo in preteklo izkušnjo, skozi prizmo

zaznavanja Stvarnika (jaz sam sem – s svojimi željami, verovanji in prepričanji – to ustvaril), prejemajoč odgovore od znotraj, od Boga, od Svojega Najvišjega vidika, postopoma preoblikuješ svojo podobo sveta, svoj vzorec zaznavanja ter prehajaš iz položaja žrtve v položaj Zavestnega Stvarnika. To se dogaja s pomočjo uma, vendar ne le v umu. Notranji Dialog z Bogom preoblikuje tvoje naravnanosti, prodira globoko v podzavest in je zmožen spremeniti ne le tvojih individualnih verovanj in naravnanosti, temveč tudi rodovne programe in vzorce življenja, ki so ti bili predani genetsko, pa tudi narodne, prevzete skozi jezikovno sliko sveta – z razširjanjem tvojega besednega zaklada in z bogatenjem tvojega jezika z Božanskimi neologizmi od znotraj. Pomembno je razumeti, da Notranji Dialog z Bogom niso igrice tvojega uma s samim seboj. To je dialog med tvojim majhnim individualnim jazom in Velikim Mi Skupnega Najvišjega Potenciala Človeštva. Kristus je zbirna podoba. Duh je Ena Zavest, Najvišja oblika zavesti, ki vase sprejema vse oblike individualne, skupinske in kolektivne zavesti ter njihove skupne izkušnje, vsega bivajočega, vsega, kar je kdaj bilo, je in bo – izkušnje, ki ob zavedanju postane zakladnica Božje Premudrosti, ki ti je dostopna v Notranjem Dialogu z Bogom. Še nekaj pomembnih opomb glede Notranjega Dialoga z Bogom: 1. Ime odpira dialog. Božje Ime je, kot si že spoznal, zelo pomembna stvar – različna imena odpirajo dostop do različnih

vidikov Boga. Ime Jezusa Kristusa odpira dialog z Bogom – prav kot z Učiteljem in Vodnikom, ki te uči zavedanja, te uči biti ne le stvarnik, temveč zavestni stvarnik, torej bog svoje resničnosti, nositi odgovornost ne le na ravni dejanj, temveč na ravni – pred dejanji – na ravni tega, kar se dogaja v tvoji zavesti (še posebej – v podzavesti). Kristus te dela boga, dobesedno preoblikuje tvoje nevronske povezave, pomaga spremeniti sam model zaznavanja sveta, sprejeti odgovornost Stvarnika za svojo resničnost kot za svojo stvaritev ter te uči samoobvladovanja: zavestno izbirati in krepiti Vero, odpravljati uničujoče dvome, spoznavati in usklajevati svoje nezavedne želje, spreminjati vzorce občutenja, disciplinirajoč svoj um: pozornost, misel in govor. »Gospod« je prav tako tradicionalno ogovarjanje Kristusa, rekoč Njegovo drugo Ime. 2. Eno vprašanje naenkrat. Ne bodi nemiren, ne skači z vprašanja na vprašanje. Sprva odgovori morda ne bodo tako očitni in jih boš začel prepoznavati nekoliko kasneje. In če boš na Boga naenkrat nasul veliko vprašanj, kako boš vedel, na katero od njih je bil prejet odgovor, ko ta vendarle pride in ga boš prepoznal? Zato eno vprašanje – naenkrat, in osredotoči se na zavedanje odgovora. 3. Potrpežljivost in namigi. Potrpežljivost je ena najbolj nujnih lastnosti Stvarnika. Če nimaš potrpežljivosti – se ne boš ničesar naučil. Ko zastaviš vprašanje, bodi potrpežljiv in pozorno spremljaj znamenja; zelo pogosto nam Bog odgovarja z zunanjimi namigi: z oglasom na panoju,

s sporočilom, ki se pojavi na telefonu, z naslovom na koščku časopisa ali na letaku pod nogami, z odlomkom stavka iz naključno slišanega pogovora, s pesmijo, ki ti privre v spomin, ali z odlomkom pesnitve. Bog govori s Teboj v jeziku, ki je razumljiv prav Tebi. Vendar je treba zbrati potrpežljivost ter se osredotočiti na vprašanje in prejete odgovore. Sledi namigom, tako se bo potrpežljivost spremenila v zanimivo igro, v sestavljanko, ki jo boš sestavil iz mnogih namigov. 4. To je dialog, ne pa vedeževanje iz kavne usedline. Govori s Kristusom kot z najboljšim prijateljem. Nisi razumel – vprašaj znova. Dvomiš – razjasni si. Izrazi Mu svoje želje, svoja razmišljanja, celo svoje očitke, predaj svoje dvome in prosi, naj te utrdi v Veri. V Veri Vase in Veri Vanj. Z razvijanjem dialoga z Bogom, ne pa z omejevanjem na prvi in edini odgovor na svoje vprašanje, hitreje preoblikuješ svoje nevronske povezave in spreminjaš vzorec zaznavanja resničnosti. In poleg tega se izogneš odvečnim dvomom. In nasploh to postane najbolj zanimiv pogovor v tvojem življenju. Kolikokrat smo že slišali: če bi imeli možnost, katero vprašanje bi zastavili Bogu? Zdaj to možnost imaš Ti. Ali ni to največji čudež v vesolju? Bog govori s Teboj. 5. Spreminjaj Sebe, ne prosi za spremembo okoliščin. Boga lahko prosiš, naj spremeni nastavitve tvoje zavesti – naj ozdravi strahove, užaljenost, vzorec krivde in sramu, jeze, pohote in požrešnosti, zavisti in ljubosumja, pohlepa in odvisnosti od denarja, notranjo žrtev in zajedavca, zver in zmaja (sesalske možgane

in plazilske možgane), ki bodo v nekem trenutku zlezli iz tvoje podzavesti, itd., vendar ne prosi Boga, naj spremeni situacijo, če te ta plaši ali vznemirja. »Zakaj prosiš Boga, naj spremeni situacijo, če pa ti je Bog dal situacijo zato, da bi se spremenil Ti?« V vsem in vselej išči vzrok v Sebi in le v Sebi. Svet je ogledalo tvoje zavesti. V njem ni ničesar takega, kar ne bi izviralo iz tvojih lastnih vzorcev zaznavanja: verovanj, prepričanj, želja, strahov, zamer, krivde ter drugih čustvenih vzorcev in miselnih oblik. To je fizika. To ni morala in ni religija, to je fizika. Naj iz tega razumevanja izhajajo vsa tvoja vprašanja in prošnje k Bogu: pomagaj mi ozavestiti, pokaži, razjasni … ozdravi to v meni, pomagaj mi se osvoboditi … nauči me, kako drugače, pomagaj mi to ustvariti na novo … 6. Pogosteje beri in prebiraj Evangelije, Novo Zavezo. Tam je Kristusov neposredni govor in Njegova pojasnila. Tako Kristus s pomočjo Žive Besede, predane skozi besedila Svetih spisov, pripravlja tvoj um na sprejemanje odgovorov v Notranjem Dialogu. Sicer se ti mnogi Njegovi odgovori lahko zdijo težko razumljivi, težko izvedljivi, zastrašujoči v svoji novosti, in zato jih bo um zavračal – češ da odgovora sploh ni. Natisnjena beseda te krepi v Veri in razumevanju Božjih odgovorov. 7. Ko prejmeš odgovore od Boga, jih takoj udejani v življenju. Ne veš kako – vprašaj Njega. Za začetek si teh sprememb preprosto zaželi, dovoli si iskreno želeti, saj so želje antimaterija (pramaterija), to je vse, kar je potrebno, da se na kvantni ravni ustvari

materija, ki jih uteleša. Zaželel si si – izrazi voljo. Ti si stvarnik, kar pomeni, da je tvoja volja zakon za vse, kar se dogaja v tvojem svetu (v obsegu energije, ki ti je v danem trenutku na voljo, in temu ustreznem krogu odgovornosti). 8. Hvaležnost. Hvaležnost krepi pretok energije. Hvaležnost poudarja, da je to zate dragoceno. Vrednost je v času podaljšana želja. Hvaležnost krepi tvojo Vero. Vera je temelj tvoje zavesti. Hvaležnost Bogu krepi Prisotnost Boga v tvoji zavesti in tvojem življenju. Zahvaljuj se Bogu za vse. Zahvali se Sebi za svojo izbiro, za svojo zvestobo izbrani poti, saj Bog le pomaga na poti zavedanja, na poti postajanja Zavestni Stvarnik svoje resničnosti, toda pot prehodiš Ti sam. Ponosni smo, da hodiš po tej poti, pa naj bo sprva še tako težko. Zato se pogosteje zahvaljuj ne le Bogu (v Sebi) kot Svojemu Najvišjemu Potencialu, temveč tudi Sebi samemu – tistemu, kdor si prav v tem trenutku. Vemo, kako težka je pot, in potreben je neizmeren pogum, da se odločiš in hodiš po tej poti vsak dan, ko ni nobenih zagotovil in te nihče okoli tebe na tej poti ne podpira. Pogosteje se zahvali Sebi. Verjamemo vate in ponosni smo nate kot na Krono Našega stvarstva, Človek!

»In ne imenujem vas več služabniki, ampak prijatelji …«, pravi Kristus.