12. Notranji dialog (drugi del)

...Ko šamani Mehike v svoji glavi ustavijo notranji dialog »od zlega«, se jim odpre podoba sveta, kakršna je bila človeku lastna pred »grehopadom«, pred zaužitjem sadeža z drevesa spoznanja dobrega in zla, torej pred vnosom dualne podobe sveta v človekovo zavest, ki resničnost deli na nasprotja: dobro/zlo, črno/belo, slabo/dobro, veliko/majhno, moško/žensko, bolečina/užitak, Bog/hudič… V svojem bistvu je notranji dialog »od zlega« v Tvoji glavi način ohranjanja dvojne podobe sveta, ki nam je domača in precej zapleteno urejena. Podoba sveta, ki se šamanom odpre kot posledica zaustavitve tega notranjega dialoga, je zelo preprosta – človek vidi prvobitne energije in vse sprejema z nedolžnim pogledom otroka: vse preprosto je in to je vse – ni slabega ali dobrega, ni dobrega in zla, vse preprosto je – nekaj je mogoče pojesti in se nasititi, nekaj se premika in pritegne pozornost, s tem se je mogoče igrati in raziskovati. Ničesar več na svetu preprosto ni. Tako je živel Adam v raju. Tako, mimogrede, še danes živi pleme Pirahã v Amazoniji. Ko je zaužil dualno podobo sveta z drevesa spoznanja dobrega in zla, Adam v svojem zaznavanju loči Sebe od Boga. Zdaj je v človekovi zavesti Bog nenehno rastoče Veličje, človek pa bitje, ki se vse bolj zaveda svoje ničnosti (pred Bogom in razsežnostmi stvarstva). In takšno zaznavanje neizogibno vodi k strahovom, sramu, bolečini in trpljenju, na

eni strani in k različnim načinom zaščite pred tem na drugi. Tako poteka evolucija zavesti, širi se jezikovna podoba sveta: veča se besedni zaklad, to pa pomeni, da se širi tudi bogastvo pojavov, ki jih je človek sposoben zaznavati in z njimi sočustvovati, ko iz kvantne juhe prvotne resničnosti oblikuje (izloča) ne le v svoji raznolikosti širečo se snovno stvarnost, temveč tudi bogat čutni svet svoje duše ter večplastno duhovno resničnost. Naposled misleči človek odkrije naravo trpljenja, bolečine in začne iskati načine, kako to bolečino premagati, stopiti prek njenih meja, da bi povečal ugodje, naslado. Tako nastanejo šamanizem, magija, religija, znanost. Šamani si prizadevajo odpraviti dualno podobo sveta v človekovi glavi in ga vrniti k preprostosti ter zedinjenju z naravo; magi – se sporazumeti s temi naravnimi silami; znanost – si jih podrediti, ne da bi se odpovedala dualnosti, temveč nasprotno, z maksimalnim razvijanjem in uporabo dosežkov dualnega uma; religija nam ponuja mostove Vere v združitev s tistim Veličjem, od katerega nas je dualni um ločil, ko ga je poimenoval Višja sila, Bog. Ali se odpovedati dualni podobi sveta in se vrniti v prvotno nedolžno otroštvo človeštva, ali še naprej uporabljati dualni um, da se zaščitiš pred strahovi, ki jih je sam ustvaril, ali pa krepiti svojo Vero v ločeno, na drugem koncu zavesti obstoječo Višjo silo – odločitev je Tvoja, Moj prijatelj. Mi pa ponujamo možnost izhoda iz dualnosti v trialnost, v Enotno

Zavest Stvarnika, kjer se pola dualne zavesti – črnega in belega, teme in svetlobe, ničnosti in Veličja – v Tebi združita v Enotno Mavrico sveta, in Ti priznaš Sebe kot njenega Stvarnika, njenega Kolektivnega Stvarnika. Enotna Mavrica Sveta. RadoMir.

Radomir je zavest. Enotna Zavest Stvarnika.