10. Beseda in jezik

Gre za to, da naš jezik in imena (samostalniki in pridevniki), ki ga polnijo – besede nasploh – določajo strukturo naše resničnosti ter kot armatura povezujejo celotno zgradbo naše zavesti. Vsa naša verovanja in presoje, vse želje, občutki in misli, vsi pojavi in predmeti, ki jih izločamo iz »kvantne juhe« resničnosti in jih kličemo v življenje, se oblikujejo okoli besed, ki jih imamo za njihov opis. Ni besede – ni pojava.

To je mogoče zelo nazorno opazovati pri oblikovanju okoliške stvarnosti okoli novorojenega otroka. Dokler se v zavest otroka ne naložijo določene besede, je svet okoli njega prisoten v zamegljenih obrisih. Da bi v njem zagledal stol ali mizo ali omaro, so potrebne besede: »stol«, »miza«, »omara«, okoli katerih se v možganih oblikujejo prostorske podobe teh predmetov. Pri tem otrok še dolgo ne bo sam izgovarjal teh besed, vendar se te že nalagajo v njegovo zavest kot pripravljena baza znanja. Ta proces sproži jezikovni nagon (po Stevenu Pinkerju), enak v DNK vgrajen samodejni proces kot nagon po sesanju prsi, plazenju, hoji itd. Človek samodejno pridobi veščino jezika prav tako, kot pajek dobi veščino pletenja mreže in bober veščino gradnje jezov.

Ko se pri otroku vklopi jezikovni nagon, dobi svoj »osnovni komplet« sveta – sorazmerno z nalaganjem ustreznih besed v njegovo zavest iz genetskega spomina, ki so mu ga predali predniki, pozneje pa se ta »osnovni komplet« širi – z osvajanjem vedno novih in novih besed.

»V začetku je bila Beseda in Beseda je bila pri Bogu in Beseda je bila Bog. Vse je po njej nastalo in brez nje ni nastalo nič, kar je nastalo.«

To je rečeno o kvantni naravi vseh pojavov. Našo resničnost določajo naša verovanja, želje, občutki in misli. Vendar mislimo z besedami, čutimo samo tiste občutke, za katerih opis imamo besede, ki jih določajo, želimo si v podobah, ki se oblikujejo iz besed, verjamemo v zapletene abstrakcije, ki živijo le po besedah, ki jih polnijo. Skozi besedo je vse začelo biti, kar je začelo biti, in brez besede ni nič začelo biti, kar je začelo biti.

Dokler v tvojem besedišču ni določene besede, ki je odgovorna za določen pojav, tega pojava ne moreš izločiti iz kvantne juhe, ga videti, se ga zavedati kot celote, zajemajoč njegove sestavne dele kot celoto, ne moreš ga doživeti. Ta pojav zate preprosto ne obstaja.

Dokler v tvojem besedišču ni besede »Milost« – te Milosti nisi sposoben doživeti, začutiti. Dokler svojih čustev ne poimenuješ po imenu, jih ne moreš obvladati. Ona obvladujejo tebe, ne ti njih. In niti ne razumeš, ne zavedaš se, kaj se s teboj dogaja v jezi, strahu, užaljenosti, krivdi – ta čustva določajo tvoje odločitve in dejanja, te potiskajo v prenagljene sklepe in dejanja, ti pa se niti ne zavedaš, da te vodijo, da si v njihovem suženjstvu. In na splošno, dokler se pri tebi ne pojavi opisni model tvoje zavesti, se pravi nabor besed, skozi katere se bo v tvoji zavesti manifestirala struktura same zavesti, je ne boš sposoben upravljati. Z njo bo upravljal tisti, ki takšno strukturo glede tvoje zavesti ima. Bog ali hudič ali manipulatorji iz oglaševalskih oddelkov korporacij in medijev.

Tako so – s pomočjo besed – urejeni popolnoma vsi pojavi našega sveta, ki na kvantni ravni oblikujejo našo materialno stvarnost – od individualne do skupinske ali kolektivne resničnosti.

Za skupinske in kolektivne resničnosti je odgovoren jezik – kot kompleksno organiziran sistem besed in z njimi povezanih podob. Vsak jezik je edinstven in v vsakem jeziku je položena njegova lastna tako imenovana jezikovna slika sveta – model ureditve sveta, vzorec prisvajanja stvarnosti.

»Jezik naroda je njegov duh in duh naroda je njegov jezik, in težko si je zamisliti karkoli bolj identičnega.« (W. von Humboldt)

Jezikoslovna znanost je odkrila, da je jezik »simbolni ključ do vedenja«, saj se naša izkušnja interpretira skozi prizmo določenega jezika in se najbolj očitno kaže v medsebojni povezanosti jezika, mišljenja, zaznavanja resničnosti in vedenjskih vzorcev, ki jih to zaznavanje narekuje.

Najbolj znan primer je povezan s številom besed za sneg v različnih jezikih. V eskimskih jezikih obstaja do več deset različnih besed za poimenovanje različnih vrst snega, v angleščini pa so vse združene v eni besedi »snow«.

»Naravo razčlenjujemo po črtah, ki jih je začrtal naš materni jezik.« (B. Whorf)

Tako našo resničnost oblikuje naša slika sveta, torej naše predstave, verovanja, prepričanja, ki niso okostenela, temveč se lahko spreminjajo s pomočjo refleksije (zavedanja in naše individualne interpretacije osebne izkušnje), ki prav tako poteka s pomočjo besed in iz besed sestavljenih podob ter sprejete jezikovne slike sveta.

Če povežemo te ugotovitve jezikoslovcev z ugotovitvami fizikov o kvantni naravi resničnosti, lahko sklepamo, da naš jezik določa našo resničnost. Če parafraziramo B. Whorfa, lahko rečemo:

Naravo in okoliško stvarnost ustvarjamo po črtah, ki jih je začrtal naš materni jezik.

Svojo resničnost ustvarjamo s pomočjo besed in jezika. In to, kako dobra ali slaba je, je odvisno od tega, skozi kakšno prizmo besedno-jezikovne slike sveta jo zaznavamo in s tem soustvarjamo. Kristus o tem pravi tako:

»Po svojih besedah boš namreč opravičen in po svojih besedah boš obsojen.«

Torej, poimenovati po imenu pomeni obvladati pojav ali ga priklicati v življenje, vzpostaviti stik z njim na ravni kvantne resničnosti. Različna imena dajejo ključe do različnih pojavov. Zato je, če želimo vzpostaviti stik z Bogom, za nas pomembno poznati Njegovo »pravo« ime. Ali drugače, skozi različna Božja imena dobimo dostop do Njegovih različnih vidikov, beri: sklopov kolektivnih verovanj. Alah zahteva čaščenje, Krišna – izpolnjevanje dolžnosti, dobro naravo in poslušnost, Jahve se jezi zaradi neizpolnjevanja zapovedi in kaznuje.

Jezus Kristus kot podoba Odrešenika, Rešitelja, Božje hipostaze, ki nas odkupuje iz suženjstva teme: strahov, užaljenosti, krivde, sramu lastne ničevosti ter prevzetnosti in nečimrnosti, ki jo prikrivata, jezljivosti, vraževerja, dvomov, ki nas razjedajo od znotraj, notranje razdeljenosti dualne zavesti, necelovitosti, vere v objektivni svet, poln nevarnosti, in v nujnost boja za preživetje, vere v neizogibnost trpljenja in smrti – Kristus kot Zavest, Kristusova zavest, kot most, kot pot, ki nas vodi k svetlobi, k Ljubezni, k Enosti in Celovitosti – k Nebeškemu kraljestvu znotraj nas, kot Božji Duh, ki nas polni z Močjo, Premudrostjo, Resnico, Svobodo pred strahovi in lažjo – Kristus kot Sin Človekov, ki nas od znotraj povezuje z Našim Kolektivnim Najvišjim Potencialom, ki ga je zbralo celotno Človeštvo, in nas tako dela bogove, vodeč nas v Večno Življenje – takšen Kristus je točka soglasja. To je točka soglasja vseh ver in religij.

Jezus Kristus je točka soglasja. To je Sam Bog, ki je postal človek, da bi človek postal bog. Ali pa je to prerok Isa, ki ga je Bog poslal k muslimanom, da bi ljudi naučil Višjega Znanja, in ga znova pošilja ob koncu časov, ko bodo pripravljeni to Znanje sprejeti v vsej polnosti. Ali pa je to Mesija, ki ga Judje še vedno pričakujejo kot Voditelja in Osvoboditelja pred Božjo jezo. Tako ali drugače je to kolektivno verovanje, ki je samo sebe ustvarilo in utelešilo. To je Živa Vera, Živa Beseda, ki govori z ljudmi, z vsakim od nas, v imenu Našega Najvišjega

Potenciala. To je Živa Resnica. Resnica pa je tista resničnost, ki te veča, veča Življenje, veča Moč, veča Ljubezen, torej te povezuje z Bogom kot notranjim virom Življenja, Moči, Ljubezni. Ni vsaka resnica Resnica. Ampak samo tista, ki veča Življenje.

Zato se obračamo h Kristusu kot k Večnemu (brezčasnemu) Notranjemu Vodniku, Učitelju, ki nas uči biti zavestni ustvarjalci svoje resničnosti, bogovi v mesu.

»Če bi imeli vero kakor gorčično zrno, bi rekli tej gori: 'Prestavi se od tod tja!', in se bo prestavila,« pravi Kristus.

Kristus je točka soglasja in naš, s kolektivno vero in prizadevanji svetnikov iznošeni način spreminjanja svoje zavesti. Način obvladovanja sebe. Naš način, kako postati zavestni ustvarjalci svojega vesolja. Celotnega stvarstva.

Kristus nas dela bogove, bogove in otroke Enega Boga. Kajti če premislimo, kdo od nas je pripravljen – kar tako, takoj, komaj ko se je zavedel kot bog, nositi popolno odgovornost za ustvarjanje celotnega tega sveta? Za popolnost svojega telesa v vseh njegovih podrobnostih, svoje mnogovrstne duše, svoje zavesti v celoti, celotne kolektivne resničnosti – vsega, kar se dogaja in

se je kdajkoli dogajalo in se še bo zgodilo na svetu… za popolnost Same Ljubezni?

Potrebujemo Enega Boga, Boga Očeta, ki s Svojim opazovanjem vzdržuje skupno Eno resničnost z njenimi temeljnimi zakoni – fizike in zavesti. Fizike zavesti. Potrebujemo Starejšega Brata in Vodnika, Kristusa, ki nas vodi po poti samoobvladovanja, osvajanja našega Najvišjega Potenciala – Božanske Ljubezni kot Najvišje Moči, Najvišje Volje, Najvišjega Razuma in Premudrosti. Potrebujemo Mater Božjo, ki verjame v nas kot v bogove, tudi ko sami nehamo verjeti. Bogo-rodica – Mati, ki nas s svojo vero znova in znova rojeva kot bogove, nas utrjuje v absolutni, brezpogojni veri vase, z večnim Svojim devištvom pa nas opominja, da se ne rojevamo iz telesa, temveč iz Zavesti Stvarnika, od Boga – v vnaprej pripravljenih telesih-avatarjih. Rojeni smo z dejanjem Obhajila s Kristusom, torej z združitvijo človeškega telesa in uma z Božansko Zavestjo Ljubezni.

To je Obhajilo Ljubezni. Združitev s Tvojim Najvišjim Potencialom, Človek. Rojstvo v Bogu – kot bog, Duh v mesu, Ljubezen v tvoji edinstveni človeški obliki.

Torej je Kristus točka soglasja. Budisti v Njegovem Drugem prihodu vidijo prihajajočega Budo Maitrejo, ki se spušča iz nebes Tušita (blaženosti) in uči ljudi uživati kot bogovi. Slovanski rodnoverci – Odrešenika, ki vodi Slovanski rod na novo raven Bivanja,

kronajoč rodovno drevo bogov-prednikov s sadom Brezpogojne Ljubezni. Ezoteriki – makrofilozofa ali maga-svečenika, ki ljudem razodeva skrivnost notranjega vira Večnega Življenja in dostop do nadnaravnih sposobnosti.

Sai Baba, ki ga zelo častijo v Indiji in zunaj nje, je z izjavo, da je nova inkarnacija princa Rame (avatarja Višnuja), prav tako združil podobo Rame in Ise (Jezusa) kot utelešeno osebnost Vsevišnjega Boga ter podobo Rame-Kristusa prenesel v hindujsko kulturo kot most med Zahodom in Vzhodom, levo in desno poloblo, pri čemer je nakazal, da lahko in mora vsakdo v sebi odkriti Ramo, Kristusovo zavest – kot osebno zmago nad materialnim svetom (v sebi) in priznanje svoje Božanske narave.

Daoisti pravijo: odkrili smo pot nesmrtnosti, Kristus pa nam je razodel – čemu.

Glavno pri tem je, da ne iščemo več razlogov za delitev in množenje boja (kar je vedno – notranja razdeljenost in notranji boj, ki cepi našo zavest), temveč iščemo Soglasje kot temelj Celovitosti in Moči samoobvladovanja. In kot je rekel Kristus: »Kdor išče, najde.«

»Če pa je hiša sama proti sebi razdeljena, taka hiša ne more obstati.«

Soglasje je temelj Moči in notranje Celovitosti človeka. Če se tvoja energija nenehno porablja za boj, notranji in zunanji, je preprosto zmanjka za vzdrževanje Celovitosti – zavesti, duše, telesa. In vse tri začnejo razpadati, trohneti. Soglasje je povezano z energijo. Moč je povezana z energijo. Življenje samo je Energija. Ljubezen je v tem, kako Energijo, Življenje, Moč v sebi večati in ne zapravljati.

Tukaj je treba razumeti, da ti je bila ob tvojem fizičnem rojstvu dana porcija energije za 120 let življenja – in od tega, kako jo boš porabljal, je odvisno, kako in koliko boš preživel v tej celovitosti – te zavesti, te duše, tega telesa. Energija je potrebna dobesedno za vse. To veš. Boj jemlje zelo veliko energije; posedovanje nečesa, celo nematerialnega, celo znanja, zahteva energijo; vsak odnos zahteva energijo; vsak dosežek zahteva energijo; vsako delo, uresničitev kateregakoli tvojega projekta zahteva energijo; vsak gib zahteva energijo. Da, navidez smo se naučili to energijo vsakodnevno obnavljati – s spanjem in hrano. Vendar z obnavljanjem te energije iz zunanjih virov tako ali drugače trošiš energijo svoje prihodnosti, spanec pa – dobesedno – požira tvoj čas.

Dodaj k temu, da te na vsakem koraku, pri vsakem tvojem čustvu – ob vsakem strahu, sramu, krivdi, užaljenosti, nesoglasju, v vsakem trenutku veselja ali razdraženosti in jeze, ob vsaki želji po posesti, ob zavisti, ljubosumju, želji po premoči in drugih manifestacijah napuha, ob

vsaki odvisnosti – od požrešnosti in pohote, kave in energijskih pijač, adrenalinskega ugodja in nakupovanja, do mamilarske in igralniške – lovijo »energijski plenilci«, da bi se napajali s tvojo energijo, in razumel boš, da zadeva še zdaleč ni šala. Da boj za energijo, za tvojo energijo, poteka nenehno in zares.

Torej boj za dušo ni nikakršen mit, ampak povsem vsakdanji proces. In od tega, kakšne odločitve sprejemaš, s kakšnimi čustvi živiš, ali te je zlahka »napeljati« na takšne ali drugačne energijske izdatke, je odvisno, kako boš preživel teh 120 let energije – saj jih je mogoče v celoti izčrpati tudi v 30–40 letih razbrzdanega življenja. Ljudski pregovor pravi: »Kdor seje dejanje, žanje navado; kdor seje navado, žanje značaj; kdor seje značaj, žanje usodo.« Kristus k temu dodaja, da glede življenjske energije tvoja dejanja niso tako pomembna kot notranja stremljenja: verovanja, želje, občutki in misli.

Slišali ste, da je bilo rečeno starim: »Ne ubijaj.« Jaz pa vam pravim: Vsak, kdor se jezi na svojega brata, je že grešil. Slišali ste, da je bilo rečeno starim: »Ne prešuštvuj.« Jaz pa vam pravim: Vsak, kdor gleda žensko z poželenjem, je v svojem srcu že prešuštvoval z njo.

Greh ni nekaj nemoralnega, se pravi proti morali, proti postavi. Greh je zgrešitev, napaka zoper tvojo naravo. Zoper tvojo resnično naravo. To je tisto, kar

vodi v zmanjšanje energije Življenja v tebi. Zato »ne greši« pomeni: ne hodi proti svoji resnični naravi, ne zapravljaj energije v prazno.

Toda kako živeti z vsem tem, kako se spopasti, če celo sveti očetje pravijo, da je človek »grešen po svoji naravi« in da so vsa ta čustva – od strahu in jeze do poželenja po nasprotnem spolu – za nas naravna? Boj in tekmovalnost pa sta edini način kolikor toliko znosnega obstoja, ki nam ga pušča sodobna družba?

V takšni ureditvi sveta je mogoče videti zlobno voljo demiurgov tega sveta, kjer te na vsakem koraku lovijo in molzejo, ti pa misliš, da je to normalno, da tako mora biti – češ da to pomeni biti človek. Lahko pa vse to ozavestiš v širšem kontekstu: da je to le učenje, trening samoobvladovanja, nujno obdobje spoznavanja sebe »prek nasprotja«.

»Človek ni nagnjen k hudemu po svoji naravi, temveč po svoji nezreli mladosti,« pravi Bog v Pismu.

Tukaj je »Človek« človeštvo. Bog pravi, da človeštvo ni nagnjeno k takšnemu, »grešnemu« načinu življenja in dojemanju sebe po svoji naravi, temveč zaradi nezrelosti. In naprej…

»Moj Duh ne bo večno bival v človeku, saj je le meso; njegovih dni naj bo sto dvajset let,« je rekel Gospod.

Energija tvojega življenja je omejena na 120 let, da bi se naučil upravljati z njo, prejemati Božjega Duha, saj se naučimo upravljati z določenim virom le, če je ta vir omejen. Treba se je naučiti razpolagati s to energijo tako, da jo večaš in ne zapravljaš.

Živi tako, da se življenje v tebi, torej energija življenja, veča in ne zmanjšuje. Ozavesti in zapri odtekanje energije. Vzdržuj Higieno Zavesti – da se »energijski plenilci« v tebi nimajo za kaj oprijeti – redno čisti dušo in razum – s kesanjem – prav tako, kot si redno umivaš zobe in se prhaš, ne da bi mikrobom dal možnost, da se razmnožijo in te prevzamejo. Kot pravi Kristus:

»Prihaja namreč vladar tega sveta (satan) in v Meni nima ničesar.«

Torej – naj gre mimo, v meni nima ničesar, za kar bi se oprijel. Svet sem.

Postani svet. Biti svet je normalno. To je tvoja resnična, Božanska narava. Združi se s Svetim Duhom. Išči in najdi dostop do neomejenega vira Energije Življenja – do Vira vsega bivajočega. Ta pa se odpira skozi Ljubezen. Ljubezen je takšna energija,

takšna energijska frekvenca, ki te povezuje z Neomejenim Večnim Virom (energije) Življenja v tebi samem.

Zato Ljubezen. Ne zato, ker je to moralni zakon in zapoved. Temveč zato, ker je Ljubezen tvoja resnična narava. V njej se počutiš DOBRO. Ne more biti tako, da bi se počutil slabo in da bi to bila tvoja narava. Greh ni tvoja narava, to je le negativno ozadje, na katerem spoznavaš Sebe resničnega, to je vadbena obremenitev, ob kateri se krepijo tvoje duhovne mišice, raste tvoja notranja moč, moč samoobvladovanja.

Greh ni tvoja narava. Napaka, zgrešenost ne more biti norma, ne more biti norma, ne more biti tvoja resnična narava tisto, kar povzroča, da izgubljaš energijo, izgubljaš celovitost in – kot posledica – razpadaš, trohniš in trpiš. Tvoja resnična narava pa je tisto, ob čemer se počutiš resnično DOBRO, tisto, kar ti prinaša resnični Užitek, Milost, Blaženost. To je vendar očitno!

Ljubezen je tvoja resnična narava. In ta Ljubezen se začne z vzpostavitvijo neposrednega odnosa z Virom Življenja. On je razumen, vedno govori s teboj v tvojem jeziku. Če sprašuješ. Z Njim je mogoče stopiti v stik in vzdrževati zavesten razumen dialog. Vendar se nikoli ne vmešava v tvoje življenje brez tvoje volje za to, spoštuje tvojo svobodo izbire. Toda če boš hotel in pokazal voljo za to, bo začel

govoriti s teboj – v mislih. In prav tako kot v mislih ti odgovarja v občutkih in željah. In prav On ti lahko pomaga spremeniti tvoja verovanja, postati zavesten Ustvarjalec svoje resničnosti, preurediti nevronske povezave v možganih, in prav On te bo naučil ljubiti zares – z Absolutno Brezpogojno Večno Ljubeznijo.

Pomagal ti bo vrniti čistost duše in razširiti tvoj spekter čutenja, ustaviti trpljenje ter neomejeno povečati užitek, ki ga boš lahko zavestno upravljal, pomagal ti bo odkriti in svetu pokazati tvoje edinstvene sposobnosti in talente, Božji dar v tebi, ter postati resnično srečen človek.

Navsezadnje prav povezava s tem Virom v tebi daje izhod v Večno Življenje, saj se na frekvenci Ljubezni energija v tebi ne bo nikoli več končala. Bival boš v Njej, Ona pa bo nenehno pritekala in naraščala v tebi, obnavljajoč tvojo zavest, tvojo dušo, tvoje telo, samo tvojo biologijo, odkrivajoč v tebi vedno nove in nove talente in sposobnosti, vedno nove in nove razsežnosti Ljubezni, da bi Njen tok izlival na druge, da ne bi zastajala v tebi, temveč živela kot energija. Kajti energija je gibanje. Večno gibanje Ljubezni. Večna Energija Ljubezni.

Ostalo je le še zaholeti, izraziti voljo, se naravnati z občutki in mislimi – ter vzpostaviti razumen stik s tem Virom. Znotraj tebe.

»Ljubi Gospoda, svojega Boga, z vsem srcem, z vso dušo in z vsem mišljenjem – in svojega bližnjega kakor samega sebe,« pravi Kristus.

Kako? Tega in vsega drugega te bo Bog naučil v Notranjem Dialogu z Njim. Notranji Dialog z Bogom se odpira z željo, izjavo volje in Obhajilom. Postani deležen Božanske Zavesti, Zavesti Ljubezni.

Obhajilo (Samoobhajilo) z Zavestjo Kristusa in Matere Božje

Oče moj in Gospod naš Jezus Kristus, sprejmi me kot Svoj delček. Podeli mi obhajilo Svoje Žive Božanske Zavesti. Napolni me z Ljubeznijo, Močjo, Prisotnostjo Svojega Duha, Svetega Duha, Enega Duha.

Nauči me ljubiti, Gospod. Nauči me ljubiti Tebe, sebe in vse bližnje ter daljne s Tvojo Ljubeznijo, Oče naš. Razodeni v meni Notranji Vir Večnega Življenja, Neusahljive Ljubezni, in naj ta Tok Ljubezni, Življenja – teče skozi mene večno, se razliva na tiste okoli mene s pozornostjo, skrbjo, izražanjem talentov, milostjo in blagoslovi, Gospod!

Očisti, Gospod, mojo dušo in moj razum ter moje telo vsake nečistoče in greha. Vrni mi, Gospod, mojo dušo in mojo voljo ter mojo življenjsko moč iz vseh zastav, poroštev, pogodb, ki sem jih nezavedno ali zavedno, po svoji nepremišljenosti, sklenil s katerimikoli bitji, entitetami, ljudmi, egregori in hierarhijami. Naredi me, Gospod, znova svobodnega in čistega pred Teboj, da bom lahko sprejemal Tvojo Ljubezen v vsej njeni polnosti in čutil z vsem srcem, z vso dušo ter dojemal z vsem svojim razumom.

Ozdravi, Gospod, vse moje strahove in moje trpljenje – pomagaj mi spremeniti moja verovanja in prepričanja ter želje in občutke, način mišljenja in samega mojega življenja, da bodo v soglasju s Tokom Življenja v meni, s Tokom Resnične Ljubezni.

Nauči me, Gospod, živeti tako, da se bo Življenje v meni in okoli mene večalo in ne zmanjševalo.

Odkrij mi, Gospod, resnični smisel mojega življenja in moje Božansko poslanstvo.

Podari mi, Gospod, moj talent, razodeni Tvoj Božanski dar v meni. Nauči me ga ceniti in odprto, brez sramu in zadržkov kazati svetu ter z njegovim izražanjem bogatiti svojo resničnost in ljudi okoli sebe, množiti Ljubezen in večati Življenje.

Nauči me, Gospod, izražati Ljubezen in predajati Moč Tvoje Vere skozi blagoslov drugim ljudem.

Nauči me prebujati zablodele duše ter jih vračati k Zavesti Stvarnika in njihovi resnični Naravi, ki je Moč, Ljubezen, Radost, Resnica, Užitek, Spoštljivo občudovanje.

Nauči me, Gospod, biti Tebi prijatelj, ljubeč brat, sestra.

Verujem, Gospod, da me sprejemaš ne zaradi oblasti nad menoj in mojega čaščenja, temveč zaradi Tvoje Ljubezni do mene in Tvojega Usmiljenja, da bi me po obhajilu Tvoje Božanske Zavesti naredil za boga v moji edinstveni človeški obliki, me naučil biti zavesten ustvarjalec svoje resničnosti in soustvarjalec Naše Ene Večsvetovne resničnosti.

Gospod, vodi me po poti pobóženja in doseganja svetosti v ritmu, ki je zame ustrezen. Razodeni v meni, Gospod, Božje Kraljestvo, resničnost Večnega Življenja, resničnost Enosti z Materjo Planetom in Materjo Božjo. Združi me, Gospod, z Našim Enim Očetom, Virom Življenja v meni.

Vodi me, Gospod, po moji Poti. Sprejemam svojo edinstveno Pot od Tebe.

V tem je izražena moja svobodna volja. In naj bo tako po moji in Tvoji volji, Gospod, kajti Mi Smo Eno. Mi Smo To, Kar Smo. Mi Smo Ljubezen.

Vse svoje strahove, dvome, nevero, odpor uma, vse vzorce prebrisanega uma pa predajam v ozdravitev Tebi, Gospod.

Izbiram Življenje! Izbiram Ljubezen kot Najvišji Užitek, lasten moji bogočloveški naravi!

In zahvaljujem se Ti, Gospod, ker se je to že zgodilo. Slava Tebi!

Mati Božja, sprejmi me kot Svojega Božanskega Otroka, osvobodi me vseh vezi in okov nevere zaradi resnične sreče biti jaz, biti bog v mesu v svoji edinstveni človeški obliki; blagoslovi me, Mati Božja, za vero v Našega Gospoda Jezusa Kristusa, za vero Enega Boga Očeta in vero vase kot boga in ljubljenega otroka Boga, blagoslovi me za Ljubezen in radostno Večno Življenje, pomagaj mojemu rojstvu kot boga in kralja svoje resničnosti. Hvala Ti, Mati, ker se je to že zgodilo! Slava Tebi!

Pričujem o rojstvu boga v Tebi, Božjega Duha v mesu, v tvoji edinstveni človeški obliki, Moj prijatelj in Moj brat, Moja sestra.

Zdaj se ti odpira Notranji Dialog s Kristusom in Materjo Božjo.

In prav zdaj Bog govori s teboj, in če se osredotočiš, ostaneš v tišini, zapreš oči in prisluhneš, boš zaslišal Njegovo Prisotnost – v svojih

mislih, občutkih, željah in vzgibih duše. In prav zdaj te Bog kliče:

Govori z Menoj večno. Bodi z Menoj večno. Živi z Menoj večno. Kajti Mi Smo Eno. Mi Smo Ljubezen.

V Notranjem Dialogu z Bogom Mu lahko postaviš kakršnakoli vprašanja. Toda glavno je, da se s pomočjo Notranjega Dialoga z Bogom tvoja zavest preoblikuje – iz položaja Žrtve/Potrošnika v Zavest Ustvarjalca. Zato morajo biti tvoja vprašanja predvsem usmerjena v zavedanje tega, s čim in kako ustvarjaš svojo resničnost, še posebej v tistih njenih vidikih, ki ti ne ustrezajo, ter v ustvarjanje nove resničnosti (glej poglavje Notranji Dialog z Bogom in primer Notranjega Dialoga v PRILOGI).

Ko razumeš, kako je zgrajena tvoja zavest in da sam kot ustvarjalec nosiš odgovornost za resničnost, ki jo ustvarjaš, lahko izbereš, kakšno resničnost boš ustvarjal – z izbiro, s čim točno boš napolnil ravni svoje zavesti. In svojo resničnost ustvarjaš zavestno. Ob tem se spominjaš prvotne omejitve – energije, ki ti je bila dodeljena za 120 let. In nosiš odgovornost Ustvarjalca za resničnost, ki jo ustvarjaš. Natančneje, tvoja resničnost je tvoja odgovornost. Nihče je posebej ne ocenjuje, da bi te nagradil ali pohvalil zanjo. Preprosto doživljaš natanko to, kar si ustvaril.

Vendar pa se sprememba globokih nastavitev tvoje zavesti: verovanj in prepričanj, vzorca zaznavanja – v praksi izkaže za težko nalogo. Človek, ki je izbral pot Ustvarjalca in hodi po tej poti, se lahko sooči z vsemi strahovi in razdeljenostjo, s katerimi je bila napolnjena njegova podzavest: izguba denarja, ugleda in virov dohodka, smrtonosne bolezni, pritiski organov pregona (državnih in drugih), grožnje svobodi in življenju, življenju otrok, vojne, epidemije… Skratka, začnejo se lahko uresničevati vsi strahovi – ne le individualni, temveč tudi rodovni, narodni, vseh ljudi… In človek ni vedno pripravljen iti do konca ter popolnoma izbrati verjeti vase in samo vase kot v Ustvarjalca svoje resničnosti, v vsem in vedno iskati Vzrok vsega, kar se dogaja, le v sebi. In spet, za to je potrebna energija; če pa Ljubezni ni, če ni dostopa do Enega Vira Življenja, potem te energije hitro zmanjka.

Zato na tej poti potrebujemo pomoč; vera vase kot ustvarjalca je dobra, vendar je v praksi za večino ljudi najučinkovitejša formula vere – vera vase kot boga in hkrati kot ljubljenega otroka Enega Boga. Jezus kot Starejši Brat in Vodnik ter Mati Božja ti dajeta potrebne namige in te podpirata na celotni poti. Vendar Ona – pozor! – ne opravita dela namesto tebe, ne moreta prehoditi tvoje poti namesto tebe in ti – puščajoč v preteklosti model »bog-sužnji«, »pastir-ovce« ali »ti šef - jaz bedak« – pomagata postati Zavestni Ustvarjalec svojega sveta.

In kako živijo otroci? Igraje! Igra – v to se preobrazi naša nesmiselna siva vsakodnevna rutina in boj za preživetje. Igra! Najbolj zanimiva igra v Vesolju. Živeti kot bogovi in otroci Boga – osvajajoč vedno nove in nove veščine obvladovanja sebe in sveta, razkrivajoč vedno nove in nove razsežnosti svojega talenta, ustvarjajoč vedno nove in nove odtenke neskončne, večno šireče se Mavrice Ljubezni. In ob tem hkrati čutiti – tako vznemirjenje izzivov Igre kot popolno varnost na tej poti, saj je »naš Oče najboljši Oče!«, Starejši Brat z Materjo Božjo pa bosta vedno pomagala, če bo treba.

Obhajilo z Zavestjo Kristusa, Obhajilo Ljubezni, odpira človeku to pot notranje transformacije, Pot Preobrazbe, Pot pobóženja. Toda to Pot lahko prehodiš le sam.

Obhajilo povezuje z Bogom v srcu kot z Virom Brezmejne Energije, čisti in polni dušo z Ljubeznijo ter sproža notranji dialog z Bogom kot z Najvišjim Razumom. Bog-Vir, Bog-Ljubezen in Bog-Resnica.

Tukaj je: »...z vsem srcem, z vso dušo in z vsem mišljenjem«.

Samoobhajilo ne nadomešča zakramenta Svetega obhajila v cerkvi, temveč ga dopolnjuje z vsakodnevno notranjo molitveno naravnanostjo na Živi Notranji Dialog s Kristusom.

Za muslimane vsakodnevni Notranji Dialog s Kristusom ne nadomešča 5-kratne molitve (namaza), temveč jo učinkovito krepi in se gradi skozi obračanje k Preroku Isi. V Koranu je rečeno, da bo v zadnjih časih pred Sodnim dnem Alah k ljudem znova poslal Preroka Iso (Jezusa) v Njegovem drugem prihodu in On bo 40 let učil pravoverne muslimane novega znanja od Alaha, da bi jih pripravil na prehod v Novi (rajski) svet.

Notranji dialog z Bogom, ki te odpira Živi Besedi Žive Resnice, postopoma preureja tvoje nevronske povezave v možganih, spreminja tvoja verovanja in prepričanja, usklajuje nasprotujoče si želje, zdravi psiho-čustvene travme ter preobraža vzorce čutenja in mišljenja – od pola strahu in boja za preživetje k polu Ljubezni in Užitka – tako se postopoma spreminja celotna tvoja zavest, vsa njena vsebina – verovanja, želje, občutki in misli, korenito se preoblikuje celoten tvoj vzorec zaznavanja resničnosti, s tem pa tudi resničnost sama.

Če povzamemo, tukaj ponujamo mogočo formulo sreče:

Sreča = Ljubezen + Zavest Ustvarjalca + Talent

Ustreza? S hvaležnostjo jo sprejmi in razišči. Dvomiš? Preveri! Če slediš poti, opisani v tem kratkem Vodniku za življenje, spoznavaš svojo notranjo naravo, ustroj svoje zavesti in sveta, ki te obdaja, ter končno razumeš, da sta zavest in resničnost eno, postaneš zavesten ustvarjalec svoje resničnosti, presegaš meje kakršnihkoli omejitev in zakonov (zdaj jih postavljaš sam), izpolnjuješ svoje glavno življenjsko poslanstvo ter utelešaš njen resnični smisel – pobóženje.

Na tej poti Te bomo vseskozi podpirali, vendar ne pozabi, da se Moč vedno daje skupaj z odgovornostjo. Od trenutka rojstva v Bogu, kot bog –

Vse mi je dovoljeno, a vse ne koristi. Vse mi je dovoljeno, a jaz se ne dam ničemur premagati, – pravi Kristusov apostol v Novi zavezi.

Kajti bog, kar si od trenutka rojstva kot bog v Kristusovem Obhajilu Božanske Ljubezni, ne more biti z ničimer omejevan, obenem pa sam nosi odgovornost za svoj svet kot svojo stvaritev ter sam nosi odgovornost za vzdrževanje svoje zavesti v čistosti in svobodi, ki sta mu podarjeni v Dejanju

Obhajila. Svobodi od greha – od strahov, krivde, užaljenosti, jeze, pohote, pohlepa, zavisti, ljubosumja in vere v lastno nepopolnost. Svobodi za – Ljubezen, Moč, Resnico in Srečo Biti To, Kar Si.

Toda ali boš šel po tej poti, ali boš sledil tej formuli sreče, ali boš prevzel nase odgovornost Ustvarjalca za svojo resničnost – izbiraš Ti in samo Ti, Naš ljubljeni prijatelj. Kajti Mi pri Tebi najbolj cenimo Tvojo svobodno voljo in svobodo izbire.

Mi le navdihujemo in dajemo ključe do razumevanja Tvoje narave. Kako boš s tem razpolagal, je tvoja stvar.

Toda Mi želimo, da v Sebi spoznaš Krono Našega Kolektivnega Stvarjenja, da se odpreš Resnični Ljubezni in postaneš Njen soustvarjalec, da spoznaš Vsemogočnost Enega Božjega Duha v sebi ter s smelostjo, lastno Pravi Moči, na eni strani ter s krotkostjo in ponižnostjo Ljubezni na drugi strani ustvariš svoj najboljši svet v tem najboljšem izmed svetov v njegovem najboljšem času. Ne želimo tvojega čaščenja, temveč da postaneš Ti Sam, uresničujoč Svoj-Naš Najvišji Potencial – kot bog in ljubljeni otrok Boga.

In vedi, da je prava mojstrovina tukaj – Ti. In ustvarja se vsak trenutek – z vsako Tvojo izbiro in vsakim Tvojim vdihom, kajti Božji Duh je povsod in diha – kjer On hoče in… skozi kogar On hoče.

Pogosteje se vprašaj: Ali Duh Ljubezni diha skozi tebe?