James 1

1Jakob, služabnik Boga in Gospoda Jezusa Kristusa, dvanajstim rodom v razkropitvi: Pozdrav.

2Imejte za čisto veselje, moji bratje, kadar zapadete v različne preizkušnje,

3ker veste, da preizkušanje vaše vere rodi stanovitnost.

4Stanovitnost pa naj dokonča svoje delo, da boste popolni in celoviti ter vam ne bo ničesar manjkalo.

5Če pa komu izmed vas manjka modrosti, naj jo prosi od Boga, ki vsem radodarno daje in ne očita, in dana mu bo.

6Toda prositi mora v veri, ne da bi dvomil; kajti kdor dvomi, je podoben morskemu valu, ki ga veter žene in premetava.

7Tak človek naj ne pričakuje, da bo kaj prejel od Gospoda.

8To je mož z dvema dušama, nestanoviten na vseh svojih poteh.

9Brat v ponižnih razmerah naj se ponaša s svojim visokim položajem,

10bogati pa s svojim nizkim položajem, ker bo prešel kakor poljska cvetlica.

11Zakaj sonce vzide z žgočo vročino in posuši rastlino; njen cvet odpade in njeno lepo obličje se uniči. Tako bo tudi bogati usahnil sredi svojih prizadevanj.

12Blagor človeku, ki vzdrži v preizkušnji, kajti ko bo preizkušen, bo prejel venec življenja, ki ga je Bog obljubil tistim, ki Ga ljubijo.

13Nihče v skušnjavi naj ne govori: »Bog me skušnja.« Zakaj Boga ni mogoče skušati z zlom in On sam ne skušnja nikogar.

14Toda vsak je skušen s tem, da ga lastno poželenje vleče in vabi.

15Nato spočne poželenje in rodi greh; ko pa je greh dopolnjen, rodi smrt.

16Ne dajte se zapeljati, moji ljubljeni bratje.

17Vsak dober in popoln dar je od zgoraj, prihaja od Očeta nebeških luči, pri katerem ni spremembe ne sence menjave.

18Po svoji volji nas je rodil z besedo resnice, da bi bili nekakšna prvina Njegovega stvarstva.

19Moji ljubljeni bratje, spoznajte to: vsakdo naj bo hiter za poslušanje, počasen za govorjenje in počasen za jezo,

20kajti človekova jeza ne uresničuje pravičnosti, ki jo želi Bog.

21Zato odpravite vso moralno nesnago in vsakršen izraz hudobije ter v ponižnosti sprejmite v vas vsajeno besedo, ki more rešiti vaše duše.

22Bodite uresničevalci besede in ne le poslušalci. Sicer varate sami sebe.

23Kdor je namreč poslušalec besede, ne pa uresničevalec, je podoben človeku, ki opazuje svoj obraz v ogledalu,

24kajti ogleda se, odide in takoj pozabi, kakšen je bil.

25Kdor pa se pozorno zazre v popolno postavo svobode in v njej vztraja – ne kot pozabljiv poslušalec, temveč kot dejaven uresničevalec –, ta bo blagrovan v svojem dejanju.

26Če se kdo ima za pobožnega, pa ne brzda svojega jezika, temveč vara svoje srce, je njegova pobožnost ničeva.

27Čista in neomadeževana pobožnost pred našim Bogom in Očetom je to: skrbeti za sirote in vdove v njihovi stiski ter se ohraniti neomadeževan od sveta.