Ephesians 4

1Opominjam vas torej jaz, jetnik v Gospodu, da živite vredno klica, s katerim ste bili poklicani:

2z vso ponižnostjo in krotkostjo, s potrpežljivostjo, v ljubezni prenašajoč drug drugega,

3in si z vso vnemo prizadevajte ohraniti edinost Duha z vezjo miru.

4Eno telo in en Duh, kakor ste bili tudi poklicani k enemu upanju svoje poklicanosti;

5en Gospod, ena vera, en krst;

6en Bog in Oče vseh, ki je nad vsemi in po vseh in v vseh.

7Toda vsakemu izmed nas je bila podarjena milost po meri Kristusovega daru.

8Zato pravi: »Ko se je On povzpel na višavo, je odpeljal ujetnike in dal darove ljudem.«

9Kaj pa pomeni »On se je povzpel«, če ne to, da se je On prej tudi spustil v nižje dele zemlje?

10Ta, ki se je spustil, je prav Tisti, ki se je povzpel visoko nad vsa nebesa, da bi napolnil vse.

11In On je dal, da so nekateri apostoli, nekateri preroki, nekateri evangelisti ter nekateri pastirji in učitelji,

12da se sveti usposobijo za delo službe, za izgrajevanje Kristusovega telesa,

13dokler vsi ne dosežemo edinosti v veri in v spoznanju Božjega Sina, do popolne zrelosti, do mere dorasle Kristusove polnosti.

14Da ne bomo več nedorasli otroci, ki jih premetavajo valovi in sem ter tja vrti vsak veter nauka zaradi človeške prevare in zvite preračunljivosti, ki zapeljuje v zmoto.

15Temveč da z udejanjanjem resnice v ljubezni v vsem rastemo vanj, ki je Glava, v Kristusa.

16Iz Njega vse telo, sestavljeno in povezano po vsakem podpornem vezu, raste in se izgrajuje v ljubezni po delovanju vsakega posameznega dela.

17To torej govorim in opominjam v Gospodu, da ne živite več, kakor živijo pogani, v ničevosti svojega mišljenja.

18Otemneli so v svojem razumu in odtujeni Božjemu življenju zaradi nevednosti, ki je v njih, zaradi zakrknjenosti njihovega srca.

19Ko so izgubili vsak občutek sramu, so se vdali razuzdanosti, da v nenasitnem pohlepu počenjajo vsakršno nečistost.

20Toda vi niste tako spoznali Kristusa,

21če ste Ga res slišali in bili poučeni v Njem – kakor je resnica v Jezusu –

22da morate odložiti nekdanje življenje, starega človeka, ki se pogublja po varljivih poželenjih,

23in se prenavljati v duhu svojega uma,

24ter obleči novega človeka, ustvarjenega po Bogu v resnični pravičnosti in svetosti.

25Zato odložite laž in vsakdo naj govori resnico svojemu bližnjemu, saj smo med seboj udje.

26»Jezite se, a ne grešite.« Naj sonce ne zaide nad vašo jezo,

27in ne dajte prostora hudiču.

28Kdor je kradel, naj ne krade več, marveč naj se trudi in z lastnimi rokami dela dobro, da bo imel kaj deliti s tistim, ki je v pomanjkanju.

29Nobena slaba beseda naj ne pride iz vaših ust, ampak le tisto, kar je dobro za potrebno izgrajevanje, da prinese milost tistim, ki poslušajo.

30In ne žalostite Svetega Duha Božjega, s katerim ste bili zapečateni za dan odkupitve.

31Odpravite od sebe vso grenkobo, srd in jezo, vpitje in obrekovanje skupaj z vsakršno hudobijo.

32Bodite drug do drugega dobrotljivi in milosrčni ter odpuščajte drug drugemu, kakor je tudi Bog v Kristusu odpustil vam.