Ecclesiastes 4

1Zopet sem se ozrl in premislil vsa zatiranja, ki se godijo pod soncem. Videl sem solze zatiranih, pa niso imeli tolažnika; v rokah njihovih zatiralcev je bila oblast, in ni bilo tolažnika.

2Zato sem poveličeval mrtve, ki so že umrli, bolj kakor žive, ki še živijo.

3Toda boljši od obeh je tisti, ki še sploh ni bival, ki ni videl zla, ki se godi pod soncem.

4Videl sem, da ves trud in ves uspeh pri delu izvirata iz človekove nevoščljivosti do njegovega bližnjega. Tudi to je nečimrnost in lovljenje vetra.

5Bedak križa svoje roke in razjeda lastno meso.

6Boljša je ena polna pest z mirom kakor dve polni pesti s trudom in lovljenjem vetra.

7Zopet sem videl nečimrnost pod soncem.

8Nekdo je popolnoma sam, nima ne sina ne brata. In vendar njegovemu trudu ni konca, niti se njegove oči ne nasitijo bogastva: »Za koga se torej trudim in svoji duši odtegujem dobrine?« Tudi to je nečimrnost in mučno opravilo.

9Bolje je dvema kakor enemu, ker imata dobro plačilo za svoj trud.

10Kajti če padeta, dvigne eden svojega tovariša; toda gorje tistemu, ki pade, pa ni drugega, da bi ga dvignil!

11Prav tako, če dva ležita skupaj, se ogrejeta; a kako se more ogreti sam?

12In če kdo premaga enega, se mu dva lahko zoperstavita. In trojna vrv se ne pretrga hitro.

13Boljši je reven, a moder mladenič kakor star, a nespameten kralj, ki ne zna več sprejeti opomina.

14Kajti mladenič je prišel iz ječe do kraljevanja, čeprav se je v svojem kraljestvu rodil reven.

15Videl sem, da so vsi, ki so živeli in hodili pod soncem, sledili temu drugemu, mladeniču, ki je nasledil kralja.

16Ni konca vsemu ljudstvu, vsem, ki so bili pred njimi. Vendar naslednika ne bodo slavili tisti, ki pridejo še kasneje. Tudi to je ničevost in lovljenje vetra.