1 John 3

1Glejte, kakšno ljubezen nam je podaril Oče, da se smemo imenovati Božji otroci. In to smo! Svet nas ne pozna zato, ker ni spoznal Njega.

2Ljubljeni, zdaj smo Božji otroci, in še se ni razodelo, kaj bomo. Vemo pa, da Mu bomo podobni, ko se prikaže Kristus, kajti gledali Ga bomo takšnega, kakršen je.

3In vsakdo, ki ima to upanje Vanj, se očiščuje, kakor je čist Kristus.

4Vsakdo, ki dela greh, dela tudi nepostavnost. Dejansko je greh nepostavnost.

5Toda veste, da se je Kristus prikazal zato, da odvzame grehe, in v Njem ni greha.

6Nihče, ki ostaja v Njem, ne greši naprej. Nihče, ki še naprej greši, Ga ni videl in Ga ni spoznal.

7Otročiči, nihče naj vas ne zapelje: Kdor ravna pravično, je pravičen, kakor je pravičen Kristus.

8Kdor dela greh, je od hudiča, kajti hudič greši že od samega začetka. Zato se je razodel Božji Sin, da bi uničil hudičeva dela.

9Kdor koli je rojen iz Boga, ne dela greha, kajti Božje seme ostaja v njem; in ne more grešiti naprej, ker je rojen iz Boga.

10Po tem se razpoznajo Božji otroci in hudičevi otroci: Kdor koli ne ravna pravično, ni od Boga, prav tako ne tisti, ki ne ljubi svojega brata.

11To je sporočilo, ki ste ga slišali od začetka: Ljubiti moramo drug drugega.

12Ne kakor Kajn, ki je bil od hudobca in je umoril svojega brata. In zakaj ga je Kajn ubil? Zato, ker so bila njegova lastna dela hudobna, dela njegovega brata pa pravična.

13Ne čudite se torej, bratje, če vas svet sovraži.

14Mi vemo, da smo prešli iz smrti v življenje, ker ljubimo brate. Kdor ne ljubi, ostaja v smrti.

15Vsakdo, ki sovraži svojega brata, je morilec, in veste, da večno življenje ne biva v morilcu.

16Po tem vemo, kaj je ljubezen: Jezus je dal Svoje življenje za nas, in mi smo dolžni dati svoja življenja za brate.

17Če pa ima kdo zemeljsko imetje in vidi svojega brata v potrebi, a pred njim zapre svoje usmiljenje, kako more Božja ljubezen bivati v njem?

18Otročiči, ne ljubimo z besedo in govorom, temveč v dejanju in resnici.

19In po tem bomo spoznali, da pripadamo resnici, in pomirili svoja srca pred Njim:

20Tudi če nas naše srce obsoja, je Bog večji od našega srca in On ve vse.

21Ljubljeni, če nas naše srce ne obsoja, imamo zaupanje pred Bogom,

22in prejeli bomo od Njega, karkoli prosimo, ker spolnjujemo Njegove zapovedi in delamo to, kar je prijetno pred Njegovimi očmi.

23In to je Njegova zapoved: da verujemo v ime Njegovega Sina, Jezusa Kristusa, in se ljubimo med seboj, kakor nam je On zapovedal.

24Kdor spolnjuje Njegove zapovedi, ostaja v Bogu in Bog v njem. In po tem vemo, da On ostaja v nas: po Duhu, ki nam Ga je dal.